Po 20 mesecih ukvarjanja s koronavirusom se je zdravstveno osebje privadilo na nenehno spreminjajoče se razmere, kar od njih zahteva veliko potrpežljivosti in prilagajanja. Gotovo je le to, da nič ni gotovo.
»V četrtem valu dejansko delo poteka zadovoljivo. Najtežje je bilo v prvih dveh valih. Veliko smo se morali naučiti, tudi bali smo se samega koronavirusa, saj nismo imeli dovolj znanja. Zdaj tudi medicinske sestre nimajo problemov s tem, če so premeščene na covidni oddelek. Smo pa vsakogar vprašali, ali je pripravljen delati na omenjenem oddelku,« pojasnjuje Natalija Galinec, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kot dodaja, če kdo ne želi delati na covidnem oddelku, se željam zaposlenih prilagodijo, kolikor je le mogoče.
Zaposleni so utrujeni, pričakujejo pomoč in razumevanje
Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, pravi, da tako kot po vsej Sloveniji tudi zaposleni v ptujski bolnišnici delajo na robu svojih zmogljivosti: »Vodstvo dnevno prerazporeja zaposlene na oddelke, kjer se pokaže potreba po dodatnih kadrih zaradi povečanega obsega dela. Največji izziv, težava je na oddelku za intenzivno terapijo, anestezijo in terapijo bolečine, kjer je potreben kader s specialnimi znanji, in seveda prostorska stiska. Oddelek za intenzivno terapijo je razdeljen v dva dela: covidno intenziven, ki je že od odprtja ves čas polno zaseden, in intenzivno terapijo za necovidne bolnike, za katere smo prostor našli na kirurškem oddelku in imamo v njem dodatnih šest postelj. Prostorsko stisko in premalo število intenzivnih medicinskih sester rešujemo tako, da smo na kirurškem in internem oddelku odprli dve dodatni polintenzivni sobi, v katerih bomo lahko oskrbeli naše bolnike, ki potrebujejo neprekinjen nadzor.« Ribič Vidovičeva opozarja, da mnogi zaposleni delajo prek svojih zmožnosti in se trudijo v teh težkih časih optimalno poskrbeti za bolnike.
Primerno plačilo: le en segment težav
V času epidemije so bili delavci v javni upravi (tudi zdravstvu) relativno dobro finančno stimulirani. Dodatki pri plačah so precej doprinesli k plačam, zdaj je to bistveno drugače. Nagrajeni so z le nekaj deset evri dodatka pri plači za delo na najtežjih oddelkih. »Zdaj jim to, da so ves dan v zaščitni opremi, prinese največ 30 odstotkov pri plači. Za eno medicinsko sestro je to okrog 100 do 200 evrov mesečno. To ni denar, zaradi katerega bi se izplačalo delati v tako težkih razmerah,« še doda Galinčeva.
Finančna motivacija za delo v tako težkih razmerah je trenutno premajhna, da bi kdo to delo opravljal zgolj zaradi plačila. Pomočnica direktorice za zdravstveno nego v SB Ptuj Natalija Galinec pravi, da si višjo plačo zaslužijo prav vsi zdravstveni delavci, v prvi vrsti pa tisti, ki delajo na težjih oddelkih. Nekaj pomislekov ima o tem, kdo bo v prihodnje upravičen do napredovanj: »Razdelitev vseh zdravstvenih delavcev v ustrezne razrede mora biti premišljena, saj je treba upoštevati obremenitve in zahtevnosti del na posameznih delovnih mestih. Medicinske sestre, ki delajo na težjih deloviščih, kot je intenzivna nega, morajo biti občutno boljše plačane, da ne bodo odhajale v primarij. Na intenzivni negi je delo zelo težko, to moramo priznati.«
»Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi premagali tudi ta četrti val in da nam bo uspelo oskrbeti vse bolnike, ki bodo iskali pomoč pri nas. Vse pa naprošamo: cepite se in nam pomagajte, saj bomo le skupaj, združeni, premagali ta virus in ohranili življenja svojih najbližjih,« je apel Tanje Ribič Vidovič, medicinske sestre z dolgoletnimi izkušnjami.
Med zaposlenimi ni več toliko strahu pred samim virusom
Po izkušnjah naših sogovornic, obeh medicinskih sester z dolgoletnimi izkušnjami, se je sčasoma strah pred okužbo med zaposlenimi zmanjšal. Tudi zaradi cepljenja so zdaj precej dobro zaščiteni. Medicinske sestre v ptujski bolnišnici so dosegle že 76-odstotno prelepljenost, precej jih je koronavirus tudi prebolelo. Pomočnica direktorice za zdravstveno nego priznava, da imajo kar nekaj težav zaradi tistih sodelavk, ki niso cepljene in so v primeru rizičnih stikov zunaj bolnišnice v karanteni, nato pa v izolaciji. Vse to seveda vpliva na organizacijo dela. Srečujejo pa se tudi s primeri bolniških odsotnosti sester, ki so cepljene, pa so ponovno zbolele. Razumljivo, tudi če za blago obliko, na delovnem mestu ne morejo biti.
Potrebujejo izkušen kader
Sestre z intenzivne terapije so poleg zdravnikov, ki delajo na covidnem intenzivnem oddelku, izjemno pomemben člen v skrbi za zdravje pacientov. S pomočjo sester z drugih oddelkov in absolventov zdravstvene nege skrbijo za štiri bolnike. Na intenzivni negi je 12 diplomiranih medicinskih sester, od tega so tri prišle z drugih oddelkov, in dve absolventki zdravstvene nege, ki pri njih opravljata delo že od drugega vala. Čeprav je na prvi pogled videti, da imajo kar dobro zasedbo kadra na intenzivni negi, pa niso vse medicinske sestre enako izkušene, saj je precej mlajšega kadra. »Medicinska sestra za intenzivno nego mora imeti vsaj dve leti uvajanja, da ima dovolj znanja in lahko samostojno opravlja delo. Mi imamo tri absolventke zdravstvene nege, ki so pri nas slabo leto, vendar še niso povsem samostojne, delajo pod nadzorom, kar moramo upoštevati pri organizaciji dela,« doda Galinčeva.
V ptujski bolnišnici na covidnem oddelku pomagata dva zaposlena iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, precej je tudi pomoči šolajočih se dijakov in študentov. Ta teden jim je na pomoč priskočilo šest dijakov Srednje zdravstvene šole Maribor, do konca meseca prihaja k njim še 12 študentov Fakultete za zdravstvene vede iz Maribora in Alme Mater Europeae iz Murske Sobote.
Na covidnem oddelku za 40 bolnikov skrbi 16 tehnikov zdravstvene nege in osem diplomiranih medicinskih sester ter šest zdravnikov. Na roko jim gre sicer dejstvo, da trenutno ni veliko nepokretnih bolnikov, veliko več je mlajših pacientov kot v prvih valih.
Najmlajši pacient na covidnem oddelku SB Ptuj je bil star 20 let, večina pacientov šteje med 50 in 60 let. Zelo malo je hospitaliziranih necepljenih, manj kot petina.
Jasno je, da delo medicinskih sester postaja vse težje. Kot same ugotavljajo predvsem ali tudi zato, ker nam kot družbi manjkata strpnost in solidarnost. Pacienti so hvaležni zdravstvenim delavcem, imajo pa ti precej dela s svojci.
Ribič Vidovičeva pravi, da so največji problemi z ortodoksnimi anticepilci: »Imeli smo primere, ko niso želeli, da zdravimo starša, češ da virus ne obstaja. Ko pa jim postane sila, se vsi prepričajo o resnosti situacije in se zavejo, da nas potrebujejo. Veliko potrpežljivosti moraš imeti in ta poklic opravljati s srcem, drugače ne gre.«
