Komisija je predlagala tudi poenostavljen ukrep "zasilne zavore", ki v primeru hitrega poslabšanja epidemioloških razmer oziroma širšega pojava novih različic virusa omogoča vnovično uvedbo omejitev tudi za cepljene in osebe, ki so covid prebolele.

Evropska komisija je danes v izogib zmedi v zimski turistični sezoni zaradi različnih pristopov članic EU glede poživitvenega odmerka predlagala standardno veljavnost covidnega potrdila o cepljenju proti covidu-19 za devet mesecev. To je odziv na očitno tveganje, da lahko različni pristopi članic zamajejo zaupanje v covidno potrdilo in s tem spodkopljejo eno štirih temeljnih svoboščin, prosto gibanje po uniji, je ob predstavitvi predloga izpostavil evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Pri predlogu devetih mesecev se upoštevajo usmeritve Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), naj se tretji oziroma poživitveni odmerek uporabi po šestih mesecih od prvega kroga cepljenja, saj se po pol leta učinek cepiva zmanjša. Poleg tega to omogoča dodatne tri mesece za ustrezno organiziranje nacionalnih cepilnih kampanj, so pojasnili v komisiji.

To v praksi pomeni, da imetniki covidnega potrdila o cepljenju tudi brez poživitvenega odmerka ne bi smeli imeti težav pri potovanju v uniji v devetih mesecih od prejetja omenjenega potrdila. Zanje torej ne bi smele veljati nikakršne dodatne omejitve pri potovanju, na primer zahteve po testih ali karanteni. Po devetih mesecih pa covidno potrdilo brez poživitvenega odmerka naj ne bi več veljalo.

Po veljavnih pravilih za potovanja po uniji za polno cepljene in prebolevnike ne sme biti omejitev. Je pa pravila sedaj treba prilagoditi in upoštevati tudi poživitveni odmerek. V času sprejemanja obstoječe zakonodaje namreč o tretjem odmerku še ni bilo govora.

V Evropski komisiji ob tem vseskozi poudarjajo, da je treba razlikovati med prostim gibanjem po uniji, ki je s covidnim potrdilom zagotovljeno na ravni EU, ter uporabo potrdila v druge namene, kar je urejeno na nacionalni ravni. Vsaka članica denimo sama odloči o uporabi potrdila za dostop do restavracij in koncertov.

Komisija se je za zdaj odločila za pravno nezavezujoče priporočilo, razmišlja pa tudi o možnosti sprememb zakonodaje - uredbe o covidnem potrdilu - z delegiranim aktom. Najprej želi videti, kakšen bo odziv članic na priporočilo.

Namerava pa komisija po Reyndersovih navedbah predlagati tudi podaljšanje veljavne uredbe na čas po prihodnjem poletju.

Poleg standardne veljavnosti covidnega potrdila za devet mesecev je komisija predlagala še nekaj sprememb usklajenega pristopa za zagotovitev prostega gibanja po uniji v pandemiji.

Ena ključnih novosti je, da bo ta odslej slonel bolj na položaju posameznika, ne toliko na epidemiološkem zemljevidu, na katerem so najvarnejša območja obarvana zeleno, najbolj tvegana pa temno rdeče.

Zemljevid, ki ga osvežujejo vsak četrtek, kljub temu ostaja, v glavnem kot orodje obveščanja, pri čemer bodo merila za opredelitev stopnje tveganja drugačna. Po novem bodo pri tem upoštevali število primerov, stopnjo precepljenosti in stopnjo testiranja. Tako komisija upošteva znanstveno dejstvo, da so cepljeni pred covidom bolje zavarovani kot necepljeni, je poudaril Reynders.

Za potnike, ki prihajajo z zelenih območij, naj ne bi veljale nikakršne omejitve. Potovanja s temno rdečih se na splošno odsvetujejo, a za tiste, ki kljub temu potujejo s temno rdečih območij ter niso cepljeni oziroma niso preboleli covida, se zahteva negativen test, opravljen pred potovanjem, in karantena po prihodu. Izjema so bistvena potovanja, na primer obmejnih delavcev, in otroci, mlajši od dvanajst let.

Novo je tudi priporočilo obravnave družin. Za otroke, mlajše od šestih let, naj ne bi veljale nikakršne omejitve pri potovanjih. Otroci od šestih do dvanajstih let so načeloma izvzeti iz pravil, razen če prihajajo s temno rdečih območij - v tem primeru potrebujejo potrdilo o cepljenju ali negativen test. Za otroke, starejše od dvanajst let, veljajo enaka pravila kot za odrasle.