Prvaka SDS in predsednika aktualne 14. slovenske vlade Janeza Janšo so, spet, dobili na laži. Ker, spet, ni dvigoval sodne pošte, je velenjsko okrajno sodišče izdalo t.i. zamudno sodbo. Sodišče je v celoti ugodilo tožniku oz. stranki SD: Janša mora poravnati sodne stroške, za svoje laži plačati 10.000 evrov – ki jih bodo v SD v celoti namenili v dobrodelne namene -, na svojem twitter računu pa objaviti opravičilo, ki ga je sestavilo sodišče. Zoper ugotovitev dejanskega stanja se Janša ne more pritožiti, v 13. točki sodbe pa sodišče jasno zapiše, da, ker Janša ni zanikal navedb tožnice (SD), se šteje, da jih je priznal.

 »Tožena stranka, Ivan (Janez) Janša, se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za moje neresnične zapise na družbenem omrežju Twitter o tem, da SD posluje iz ukradene židovske vile na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ta vila ni bila ukradena in je SD lastništvo na njej pridobila na zakonit način«, mora v opravičilo Socialnim demokratom zapisati Janez Janša, ki se na sodbo v 30 dnevih sicer lahko pritoži, ne more pa sodbe izpodbijati »zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja«.

levstikova-sd_bobo2
Bobo
Sedež stranke SD na Levstikovi ulici v Ljubljani.
Janez Janša, ki do svojih volivk in volivcev nemalokrat pristopa tudi preko izmišljenih konstruktov (zlepljenka Velikovec, denimo, s katero je želel škoditi takratnemu predsedniku države Danilu Türku, se je izkazala za popolno fabrikacijo, sestavljanko iz različnih, vsebinsko nepovezanih dokumentov) in debelih laži (film evropski komisiji o stanju demokracije v Sloveniji, denimo), je o po njegovo ukradeni judovski vili, ki je že desetletja sedež socialne demokracije, zapisal okrog dvajset tvitov. Tukaj jih je le nekaj:

  • »V ukradeni vili lažejo kot pes teče… in vam gledajo v oči«,
  • »…stranka SD ima svoj sedež v vili v lasti židovske družine (Moscovichi), ki je preminula v holokavstu. Seveda tovariši zanjo niso plačali niti centa«,
  • »Voditeljica stranke SD, ki posluje iz ukradene judovske vile…«,
  • »Laž iz ukradene judovske vile«,
  • »Čas bi že bil, da se stranka SD izselite iz ukradene judovske vile, ter se javno opravičite za slabo prikrito tatvino«.

Ker mu stranka SD prek socialnih omrežij ni mogla dopovedati, da se debelo laže, z lažmi pa grobo dreza v dobro ime stranke, je posegla po pravnih sredstvih in tako je zoper Janšo letos poleti vložila tožbo. Na velenjsko okrajno sodišče, kamor gravitira Janševo stalno prebivališče.

Janša, znan po »premajhnem poštnem nabiralniku«, tudi v tem primeru sodne pošte ni prevzel oz. v tridesetdnevnem roku sploh ni odgovoril na tožbo.  Sodišče je zato izdalo t.i. zamudno sodbo, ob tem pa ugotovilo še druge pogoje, potrebne za izdajo zamudne sodbe: predvsem to, da utemeljenost tožbenega zahtevka, ki mu je sodišče sledilo v celoti, izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi.   
Sodišče je med drugim v sodbo sicer zapisalo, da morajo politične stranke pokazati večjo stopnjo strpnosti do kritike, a v konkretnem primeru je po mnenju sodišča Janša prestopil mejo glede spoštovanja pravic drugih, »saj je vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve«. Janševi tviti so po mnenju sodišča »žaljivi že sami po sebi, ne glede na to, kdo bi jih zapisal, s kakšnim namenom in na koga se nanašajo«. Sodišče je prav tako ugotovilo, da je »toženec sporne trditve objavil ob zavedanju, da njihova vsebina ni resnična«.

Kar ga zanima, bo našel v tožbi

»Ne tako hitro, Tanja Fajon in stranka SD,« se je na vest prek Twitterja odzval Janša, ki je nakazal, da se ne namerava opravičiti, ter SD pozval, naj povedo, koliko so »za vilo plačali?« Pri Socialnih demokratih so mu odgovorili, da »vse to, kar sprašujete, piše v tožbi, ki je niste prevzeli.«

janez janša, tanja fajon
Zajem zaslonske slike
Twitter izmenjava.

Image-1
Sodišče
Besedilo sodbe

Zgodovina mu je jasna že ves čas

Janša o po njegovo ukradeni vili govori že vrsto let oz. odtlej, ko je SD, leta 2008, zmagala na parlamentarnih volitvah. Pa mu je zgodovina te vile vendarle jasna že ves čas:

Stavbo na Levstikovi 15 v Ljubljani sta leta 1931 kupila zakonca Feliks in Klara Moskovič, ki sta kasneje umrla v uničevalnem taborišču v Auschwitzu. Po njuni smrti je sodišče na zapuščinski obravnavi celotno zapuščino prisodilo edinemu dediču Ignjatu Lajterju. Slednji je stavbo leta 1947 prodal Dani Kos, ki je kasneje stavbo prodala državi. Leta 1982 se je, skladno s 5. členom takratnega zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lasti, v zemljiško knjigo kot imetnik pravice uporabe vpisala Socialistična republika Slovenija. 16. marca 1993 je Republika Slovenija – zanjo vlada RS – s SDP Socialno demokratsko prenovo Slovenije, tj. predhodnico SD, sklenila menjalno pogodbo. SDP je pridobila lastninsko pravico na stavbi na naslovu Levstikova 15 v zameno za stavbo na naslovu Tomšičeva 5, ki jo je v last prejela država. Ker je bila stavba na Tomšičevi 5 ocenjena na višjo vrednost, kot stavba na Levstikovi 15, je predhodnica SD podarila državi za potrebe Državnega zbora.

Glavni tajnik Socialnih demokratov Dejan Levanič pravi, da ima sodba velik pomen, »saj je sodišče postavilo predsednika vlade pred odgovornost za njegove lažnive izjave. Sodišče je ugotovilo, da je Janša vedel za lažnivo vsebino svojih izjav, a jih je kljub temu zlonamerno objavljal«. Po besedah Levaniča »Janša s tem, ko ne prevzema sodnih pošiljk, kaže prezir do države in pravnega sistema. Natančno je namreč vedel, da ga v pošti čaka tožba SD zaradi njegovih laži, saj smo vložitev tožbe javno objavili«. Socialni demokrati bodo 10.000 evrov v celoti namenili v dobrodelne namene, napoveduje Levanič.  

Laži in ostala zavržna dejanja, ki se jih namesto dialoga poslužuje premier Janša, je ostro obsodila tudi Predsednica SD Tanja Fajon, ki je zmago na sodišču pričakovala.

Janša velenjsko sodišče primerjal s sodišči v "bivši SFRJ"

Na sodbo se je v lastnem slogu odzval premier Janša, ki je za STA zapisal, da "gre za prakso sodišča v Velenju, ki je napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov in ki izreka sodbe brez obravnav in brez možnosti obrambe. Da bi bila farsa popolna, je v tem konkretnem primeru to sodišče odločalo o tožbi Socialnih demokratov. Česa podobnega niso počela niti vojaška sodišča v bivši SFRJ."