Posledica slabe vladne komunikacije je predvsem nezaupanje ljudi do nosilcev oblasti, ki so v primeru koronavirusa marginalizirali tudi glas stroke. A tak način je pač lasten premierju Janezu Janši, ki je prve dni vladanja od NIJZ prek uniformiranih oseb terjal tudi podatke, do katerih njegov krizni štab ni bil upravičen.
Lanskega marca, bil je petek trinajstega, je v parlamentu prisegla aktualna štirinajsta vlada Republike Slovenije. Novopečeni predsednik vlade je v svojem zaključnem govoru pred poslankami in poslanci koronavirus okarakteriziral kot državnega sovražnika številka ena.
Naš vir, ki ne želi biti imenovan, pravi, da so »te osebe, vojaki in policisti, z izgovorom, da so člani tega kriznega štaba, postopali povsod, in predstavljali so si, da lahko gredo kamorkoli. Ko so prišli na NIJZ, niti tega niso vedeli, da smo javni zavod, da imamo kot taki lastna pravila, ki se jih moramo držati, in da nismo prav v ničemer podrejeni temu kriznemu štabu.«
Nekaj ur kasneje je Janša kot novopečeni premier na skupnem sestanku nove vlade z dotedanjo skupino za obvladovanje epidemije prisotnim že dal vedeti, da zanj ekspertna skupina, ki je dotlej uspešno vodila spopadanje države z novim virusom, nima prav nobene teže: po besedah naših virov je na predloge strokovnjakov iz skupine reagiral cinično in s posmehom. Nova vlada je nato po sestanku z ekspertno skupino, ki je potekala v prostorih državnega zbora, na svoji prvi seji na Gregorčičevi zamenjala vrhove policije, vojske in obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Teden dni kasneje so razrešili tudi direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nino Pirnat. Na direktorsko mesto osrednje državne institucije, ki je v Sloveniji zadolžena za pripravljenost in odzivanje na področju nalezljivih bolezni, je vladi šele čez dober mesec in pol, tridesetega aprila lani, uspelo najti zanjo primernega direktorja: to je po tem, ko se je zaradi kritik čez vladne omejevalne ukrepe za boj proti koronavirusu v nemilosti znašel Ivan Eržen, ki je nasledil Pirnatovo, postal Milan Krek.
VZPOSTAVITEV KRIZNEGA ŠTABA
Kar je Janez Janša napovedal v petek trinajstega marca zvečer, je tudi uresničil. Po primopredajah novih ministrov in ministric s starimi ekipami je Janša že med vikendom mimo zakona o zaščiti in reševanju, kjer je jasno določeno, kdo vodi zadeve v primeru naravne nesreče oziroma epidemije, vzpostavil tako imenovan krizni štab, ki je postal vozlišče za praktično vse, kar se je dogajalo glede novega virusa. Prav vse službe za odnose z javnostmi po ministrstvih so hkrati s tem dobile tudi navodilo novega direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Mira Petka in uradnega govorca tako imenovanega kriznega štaba Jelka Kacina, naj ministrom ne dovolijo več dajati intervjujev novinarjem in naj ministrov ne »vodijo« v razne studie televizijskih ali radijskih hiš, temveč naj jih po potrebi pripeljejo v krizni štab, kjer bodo novinarji ministrom in ministricam postavljali selektivno določena in vnaprej poslana vprašanja.
BREZ LIGITIMNOSTI ZA POSEDOVANJE PODATKOV
V tako imenovan krizni štab je Janša lansiral predvsem svoje zaupnike. Gre tudi za vojaške osebe in osebe, zaposlene na policiji, ki so neredko izvajale naloge, za katere niso imele prav nobenih pooblastil. Na NIJZ je tako v prvem tednu štirinajste vlade denimo prišel policist D. L., ki je ob prisotnosti vojaške osebe (po naših podatkih gre za vojaškega zdravnika) na centru za nalezljive bolezni, ki deluje v okviru NIJZ, zahteval podatke, za katerih posedovanje ni izkazal prav nobene legitimnosti. Na NIJZ je ob prisotnosti vojaškega zdravnika tiste dni prišel tudi L. B. in od pravno sistemske službe NIJZ zahteval podatke o inštitutovih načrtih pripravljenosti na epidemijo, zanimale pa so ga tudi informacije o tem, katere podatke o okuženih osebah oziroma osebah, napotenih v karanteno, NIJZ sploh zbira. Predmet zanimanja teh nepooblaščenih oseb, ki so na NIJZ prihajali kot člani tako imenovanega kriznega štaba, je bil tudi način komunikacije, prek katerega se okuženim sporoča njihovo zdravstveno stanje v primeru koronavirusa.
