Nestanovanjske stroške, kot so računi za telefon, internet, televizijo, vrtec, šolsko prehrano, zdravstveno zavarovanje in šolnine, je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem leta 2020, ki ga je opravil Statistični urad RS, vsaj enkrat z zamudo poravnalo šest odstotkov gospodinjstev, brez zamude 93 odstotkov, odstotek gospodinjstev pa takih stroškov ni imel.

Brez kreditov ali nakupov na obroke je bilo v Sloveniji 64 odstotkov gospodinjstev, vsaj en kredit ali nakup na obroke pa je odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev, pri čemer niso bili upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so živeli. V gospodinjstvih, ki so plačevala kredite ali nakupe na obroke, jih je 26 odstotkov odplačevalo en kredit/obrok, osem odstotkov dva, trije odstotki gospodinjstev pa tri ali več.

Prihranke je lani imelo 83 odstotkov Slovencev, od tega jih je 56 odstotkov ocenilo, da bi samo od prihrankov lahko živeli največ dva meseca. 

Za obrok 200 evrov

Med tistimi, ki so odplačevala vsaj en kredit ali obrok, je največ gospodinjstev – 52 odstotkov, odplačevalo kredit/lizing za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva. Z vidika tipov gospodinjstev je bilo takih največ med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki – 65 odstotkov.

Med gospodinjstvi, ki so bila zadolžena, jih je največ, 69 odstotkov, imelo najet vsaj en kredit pri banki, hranilnici ali drugi finančni instituciji, pri čemer so ljudje lahko zadolženi pri več različnih posojilodajalcih. Povprečni mesečni znesek, ki so ga morala zadolžena gospodinjstva odplačevati za vsaj en kredit/obrok, je znašal 260 evrov.

Za trgovino do 500 evrov

Izdatke za hrano in brezalkoholno pijačo, porabljeno doma, imajo oziroma so imela vsa gospodinjstva in v letu 2020 so za to v običajnem mesecu porabila povprečno 306 evrov. Enočlanska gospodinjstva so za te dobrine porabila povprečno 208 evrov mesečno, dvočlanska 313 evrov, tričlanska 342 evrov, štiričlanska 379 evrov, gospodinjstva z najmanj petimi člani pa 404 evre.

Na statističnem uradu so izračunali tudi, da je v običajnem mesecu gospodinjstvo za hrano in pijačo zunaj doma zapravilo povprečno 88 evrov, za javni prevoz devet evrov, za zasebni prevoz pa 225 evrov.

83 odstotkov Slovencev ima prihranke

Malo manj kot polovica gospodinjstev, 49 odstotkov, je lani ob svojem finančnem stanju ocenila, da ravno shajajo – preživijo, ne da bi kaj privarčevali, ne da bi živeli od prihrankov in ne da bi si morali izposojati denar. Nadalje je 45 odstotkov gospodinjstev v običajnem mesecu nekaj privarčevalo, tri odstotke gospodinjstev je živelo od prihrankov, ravno toliko gospodinjstev pa si je moralo denar za preživetje izposojati.

Sedemnajst odstotkov gospodinjstev je lani dejalo, da nima nobenih prihrankov. Med tistimi, ki so imela prihranke (83 odstotkov), jih je 56 odstotkov ocenilo, da bi samo s prihranki, brez kakršnihkoli dohodkov, lahko živeli na enaki življenjski ravni kot doslej največ dva meseca. Nekaj manj kot petina gospodinjstev (19 odstotkov) bi lahko samo iz prihrankov preživela med tremi in petimi meseci, 13 odstotkov med pol leta in 11 meseci, prav tako 13 odstotkov pa najmanj eno leto.