Avdiovizualne medijske storitve

Simonovič in Hršak sta glasovala proti

G.G./STA
22. 9. 2021, 12.58
Posodobljeno: 22. 9. 2021, 15.11
Deli članek:

V državnem zboru so poslanci odločali o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Matija Sušnik/DZ
Simonovič in Hršak sta danes spremenila "smer".

Po vetu državnega sveta so poslanci danes znova odločali o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Ob prvem glasovanju julija je državni zbor novelo potrdil s 46 glasovi za in 28 proti, tokrat pa je bil izid glasovanja drugačen. Tokrat so novelo podprli vsi navzoči poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, poslanec DeSUS Robert Polnar in poslanca narodnih skupnosti. 

Predlogu so tokrat nasprotovali v opozicijskih SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP, medtem ko so se ob prvem glasovanju nekateri poslanci SD, SAB in NeP vzdržali. V DeSUS pa so danes glasovali neenotno, saj sta dva poslanca, Ivan Hršak in Branko Simonovič, tokrat sprejemu novele nasprotovala, medtem ko sta prvič glasovala za. Da poslanci DeSUS ne bodo glasovali enotno, je v razpravi napovedal Simonovič. Kot je dejal, je treba vsa odprta vprašanja konkretneje nagovoriti ter se pogovoriti o pripravi sistemskega zakona, ki bo usklajen z zakonodajo EU.

Predlog zakonske novele, ki jo je DZ sprejel julija, je sicer prinašal uskladitev tega področja s pravnim redom EU oziroma prenos evropske direktive, ki je namenjena zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev.

Državni svetniki pa so na novelo izglasovali odložilni veto. Kot je danes pojasnil predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je sicer predlagala veto, Branimir Štrukelj nova zakonska ureditev prinaša le dodatno nesorazmerno obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kar pomeni diskriminatorno oziroma neenako obravnavo.

Sprejeti zakon po njegovih besedah pomeni prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov, ker jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki. Ti namreč na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo niti ne plačujejo nobenih davščin, je dodal.