Odvetniki Tina Drolec Sladojević, Nataša Pirc Musar in Dino Bauk so se v okviru razprave spraševali, ali je znotraj obstoječega zakonodajnega sistema možno uvesti obvezno cepljenje.

Pravica do necepljenja ne obstaja

Po mnenju Pirc Musarje pravica do necepljenja ne obstaja. Je pa država po njenih besedah najprej dolžna naložiti stroki, da presodi, če je nastopil čas, ko je obvezno cepljenje možno predpisati. Pirc Musarjeva je dodala, da se je z vidika načela sorazmernosti treba odločiti, ali obvezno cepljenje uvesti za vse ali le za določene skupine, in da bi vlada pred uvedbo obveznega cepljenja morala opraviti temeljito analizo in ugotoviti, če bi bilo možno do enakega učinka, kot ga zagotavlja cepljenje, priti z milejšimi ukrepi.

Enako bi morala storiti pred uvedbo obveznega pogoja preboleli in cepljeni (PC) v državni upravi, ki ga sama interpretira kot uvedbo obveznega cepljenja za tamkajšnje zaposlene. "Ampak teh analiz preprosto ni," je dejala.

Cepljenje postalo točka delitve družbe, a država mora po ustavi preprečevati epidemije

Po mnenju Bauka je cepljenje postalo točka delitve družbe, ki je zelo čustvena in politična. Kot je povedal, ustava državi nalaga, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje. Po zakonu o nalezljivih boleznih pa je državi naložena še obveznost, da preprečuje epidemije nalezljivih boleznih (ZNB), je povedal Bauk.

Dodal je, da po ZNB država lahko med obvezne uvrsti cepljenje proti covidu-19, a bi pred tem ministrstvo za zdravje tovrstna cepiva moralo na predlog NIJZ uvrstiti na seznam cepljenja. Tudi po njegovi oceni tega razmisleka ni bilo. "Manjka prevzem odgovornosti s strani države, če država smatra cepivo kot rešitev iz epidemije," je povedal Bauk.

Zakon o nalezljivih boleznih že omogoča obvezno cepljenje

Drolec Sladojevićeva je pojasnila, da osebe ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen ko to predvideva ZNB. Po njem se lahko vlada odloči, da bo v primeru nevarnosti novih nalezljivih bolezni vlada uvede obvezno cepljenje.

Bauk je opozoril še, da je ZNB nastal v času, ko so ljudje na cepljenje gledali kot dobrino, ne pa poseg v človeško telo. Po drugi strani pa da obstoječi ZNB ni predvideval, da bi epidemijo reševali s prostovoljnim cepljenjem. Po ZNB je uvedba obveznega cepljenja v pristojnosti zdravstvenega ministra, je pojasnil Bauk in ocenil, da v Sloveniji "veljavnih zakonov ne jemljemo čisto zares".

Minister Koritnik podpira obvezno cepljenje

Razprave se je udeležil tudi minister za javno upravoBoštjan Koritnik, ki je pojasnil, da sam zagovarja uvedbo obveznega cepljenja. Opomnil je, da sam pred nobenim cepljenjem nikoli ni razmišljal, če podpira vsakokratno vlado ali ne in enako svetuje tudi drugim.

Vladanje z neustavnimi odloki negativno vpliva na precepljenost

Pirc Musarjeva je opozorila tudi na problem "lahkotnosti vladanja z odloki", ki da traja od začetka epidemije v prvem valu okužb s koronavirusom.

Po njenem mnenju je "vladanje z odloki, ob tem, da so nekateri neustavni", del razlogov, da se ljudje ne odločajo za cepljenje. "Spoštovanje vlade do pravne države pridobi spoštovanje ljudi, ki moramo ubogati," je še dejala Pirc Musarjeva.