Zaznali naj bi zaskrbljujoče koncentracije ...

FOTO in VIDEO: Se za neznosnim smradom in črno Badaševico skriva le razkroj biološkega materiala?

R.T.
20. 9. 2021, 14.04
Posodobljeno: 20. 9. 2021, 14.10
Deli članek:

Črna struga Badaševice, obalne reke, iz katere je že pred tem vel in še vedno veje tudi neznosen smrad po gnilih jajcih, prebivalcem na območju Olma in Semedele že slab teden dni povzroča hude preglavice.

Osebni arhiv
Črna Badaševica, iz katere veje neznosen smrad.

Domačini poročajo o glavobolih in draženju sluznice. Zadevo so že prejšnji teden začeli raziskovati gasilci, delavci družbe VGP Drava, komunalna podjetja in direkcija za vode, na kraj pa je prispela tudi mobilna enota ekološkega laboratorija Instituta Jožef Stefan. Ta je opravila analizo vzorcev vode, saj so obstajali indici onesnaženja, razmere pa se niso izboljšale niti po celovitem pregledu in temeljitemu čiščenju vkopanih jaškov na območju proge nekdanjega Tomosa ter cevi meteorne kanalizacije širšega območja.

Pristojni so pregledali tako območje bližnjih obratov kot teren vzdolž trase in kanalizacijski sistem, a izpustov ni bilo zaznati. Tudi sicer redne analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano na območju niso zaznale onesnaženja. Posebnosti niso ugotovili niti pri zadnji analizi ekološkega laboratorija, kjer so opravili tudi analizo zraka. Kot so pojasnili, je stanje v Badaševici posledica preobremenjenosti z organskimi snovmi in pomanjkanja kisika v vodi. Da je za razmere kriva kombinacija nizkega vodostaja zaradi pomanjkanja padavin, znatne obremenjenosti z organskimi snovmi in visokih temperatur, so navedli tudi pri Agenciji RS za okolje. Vse skupaj naj bi privedlo do razkroja biološkega materiala na dnu struge, da je ta nato tamkajšnje prebivalstvo presenetila z neznosnim smradom, nato pa še potemnila, kar je za Primorske novice nedavno potrdil tudi vodja oddelka za zaščito in reševanje v koprski občini Igor Rakar. Ali gre morda za »organski razkroj alg,« proučuje tudi Morska biološka postaja Piran. Pristojni sicer poudarjajo, da lahko domačine, preden bo opravljena sanacija, pred neznosnim smradom odreši le obilnejše deževje.

V civilni zaščiti trdijo, da zadeva ni tako preprosta

Kot nam je pojasnila Jadranka Zajić iz civilne iniciative Za Koper, sami ocenjujejo, da v primeru, ki so mu priča v teh dneh, pristojni, zlasti koprska občina in tamkajšnji gasilci, prikrivajo resnično stanje, ki da je precej bolj problematično. Po informacijah civilne zaščite so gasilci prejšnji teden na območju izmerili zaskrbljujočo količino vodikovega sulfida, ki naj bi krepko presegla mejno vrednost 10 ppm (število delcev na milijon), kar pa da je ostalo skrito pred javnostjo. Pri meritvah naj bi zaznali celo vrednosti do 300 ppm, kar pomeni že veliko nevarnost za zdravje, saj lahko takšna koncentracija poškoduje oči, uniči sluznico in po nekaj vdihih paralizira vohalni živec. Vodikov sulfid je sicer plin, ki zlasti v močvirjih in kanalizaciji nastaja kot produkt bakterijske razgradnje organskih snovi v odsotnosti kisika, kar bi se sicer skladalo tudi s tezo, da je vonj posledica razkroja biološkega materiala. Zajićeva na drugi strani pravi, da se kaj takšnega, kar spremljajo v teh dneh, tam še nikoli ni zgodilo, pa so se že v preteklosti srečali z dlje časa trajajočo sušo. Za pojasnila smo se obrnili tudi na Gasilsko brigado Koper, pri čemer nas je zanimalo predvsem, ali navedbe držijo, ter, v kolikor držijo, kdaj in predvsem na kateri lokaciji so bile te količine vodikovega sulfida izmerjene. Na odgovore še čakamo.

Osebni arhiv
Črna Badaševica, iz katere veje neznosen smrad.

Sanacija je nujna

Pojavila so se tudi poročila o poginu rib v vodi in poginuli nutriji na obrežju reke, zaradi česar se je v misli lokalnega prebivalstva dodatno zasidral pomislek, ali morda ne gre v resnici vendarle za onesnaženje. Ribiški čuvaj Miha Bertok iz Ribiške družine Koper je za Primorske novice sicer pojasnil, da ni šlo za množični pomor rib in da je pogin rib tam običajen pojav, pred katerim si odgovorni zatiskajo oči. »To ni več vodotok, to je navaden kanal, v katerega se steka vse mogoče. Badaševico je treba nujno urediti in sanirati izpuste, sicer bo iz leta v leto slabše,« je dodal. S sanacijo, predvsem čiščenjem brežin in dna Badaševice, naj bi sicer po navedbah Rakarja začeli kmalu.