Slovenska podjetja že občutijo spremenjene razmere na trgu in napovedujejo podražitve svojih produktov. Kolikšno bo povišanje cen, pa bo mogoče videti v prihodnjim mesecih. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar bi s konkretnimi napovedmi počakal vsaj še kakšen mesec. »Kar vidimo v tem trenutku, so dražitve ključnih strateških surovin. Obdobje za nami je bilo zaznamovano s precejšnimi pretresi tega, kako je globalni agroživilski sistem deloval,« odgovarja na vprašanje, čemu pripisati podražitve hrane.

Prehranska veriga se mora znova ogreti

Kuhar pojasnjuje, da je pridelava hrane izrazito neelastična. Konkretno to pomeni, da so lani deležniki agroživilske industrije dobili jasen signal, da se ekonomija ohlaja, zato so denimo zasejali manj polj. Ker je proizvodnja hrane izrazito sezonska dejavnost, je to proces, ki traja več mesecev ali celo leto; ohlajanje proizvodnje tako prihaja z zamikom in nanj se z primernim zamikom odzovejo ostali udeleženci prehranske verige. »Sistem se počasi ohlaja in se na drugi strani tudi počasi zažene,« povzema.

Dražijo se predvsem oljnice, ki služijo kot krma za živali in maščobna komponenta v prehranski industriji. Zelo hitro se krepi povpraševanje po palmovem olju, ki ga potrošniki poznamo predvsem kot ključen del lešnikovih namazov. Nervozne reakcije Kuhar identificira tudi v blagovnih agregatih žit in sladkorja, do neke mere tudi mleka v prahu.

luka koper
STA
Visoke cene ladijskega transporta učinkujejo kot ozko grlo za živilsko industrijo.

Dražja sta tudi transport in embalaža

V podjetju Medex so za nacionalno televizijo pojasnili, da so se transportni stroški določenih surovin, kot je aloja iz Južne Koreje, povečali tudi za 500 odstotkov. Kuhar to pojasnjuje kot učinek ozkega grla, ko se surovina podraži zaradi ohlajanja celotnega ekonomskega ustroja, kot sta denimo ladijski transport in distribucija.

Draži se prav tako embalaža, pravijo v podjetju Radenska. Cene plastične embalaže so v primerjavi z lani višje tudi za 30 do 50 odstotkov. To Kuhar opredeli kot eksogeni šok, ki prihaja iz drugih industrij – zaradi zastojev surovin za predelavo plastike in podražitve delovne sile. »Vse to deležnike v ekonomiji nervira. V tem vidijo tveganja, kar spet vodi v višanje cen in dejansko v podražitve,« sklepa.

Po nekaterih predvidevanjih višje cene septembra

»Pred večjimi zaključki bi počakal še kakšen mesec, pričakovanje je, da se bodo sistemi zagnali in ne bo več teh fundamentov, ki dvigujejo cene,« miri Kuhar. Po drugi strani opaža, da so zaloge na svetovni ravni zelo majhne – predvsem za surovine, kot sta koruza in pšenica, in vse to cene na borzah žene navzgor.

Pričakovati je, da se bodo ti pritiski in šoki prenesli na maloprodajno ceno. »Cena koruze je bila prejšnje leto okoli 160 evrov na tono, zdaj pa je dosegla 230, 240 evrov,« je za nacionalno televizijo povedal Enver Šišić, predsednik uprave Perutnine Ptuj. »Nimamo izbire, ne moremo delati zastonj, to je normalno,« Šišić napoveduje, da bo to podražitev kmalu občutil tudi potrošnik. Podražitve v septembru napovedujejo tudi v podjetju Medex.

Se je krompir podražil za 15 odstotkov?

Kuhar poudarja, da statističnih podatkov ne smemo razumeti enoznačno, saj da gre predvsem za agregatni zajem podatkov. Izpostavlja primer za 15 odstotkov dražjega krompirja. »To je statistični podatek, ki kaže ne samo, da je svež krompir za nas dražji, ampak v tem nastopajo tudi druge komponente, denimo zamrznjen krompir ali pire; to so industrijski produkti, ki so prav tako pod pritiskom distribucijskih šokov zaradi covida. Merkantilni krompir se ne draži tako močno v primerjavi s številkami, ki opisujejo krompir v agregatu.«

embalaža
Profimedia
Dejavnik pri višjih cenah je tudi naraščanje stroškov plastične embalaže.

Draženje še ne pomeni slabšanja ekonomskega položaja Slovenca

Kuhar predvideva, da bodo podražitve za povprečnega slovenskega državljana pomenile nekaj deset evrov več izdatkov na letni ravni. »Tega seveda ne gre negirati,« je jasen, a v kontekstu globalne ekonomije bodo to bolj občutili državljani manj razvitih držav, kjer imajo v dieti večji delež osnovnih surovin.

Je to primeren trenutek, da si omislite svojo njivo?

»Kmetovanje je predvsem za urbani del populacije, ki z njim nima izkušenj, lahko zelo lep hobi. Ampak da bi bila za tem ekonomska motivacija, težko rečemo. Tudi sam rad vrtnarim in znam dobro preračunati, koliko me takšna hrana stane v vloženem času; občutno več, kot če bi jo kupoval. V tem ni nobene računice,« odgovarja Kuhar, »za ljudi, ki so denimo seniorji in imajo dostop do vrtov in njiv, pa je to zagotovo zelo koristna prostočasna dejavnost.«

Agrarni ekonomist dr
STA
Aleš Kuhar, agrarni ekonomist