anton olaj
STA
Vajeti v policiji prevzemajo kadri Antona Olaja, ki prihajajo z območja Novega mesta in Dolenjske.

Gre za eno najpomembnejših organizacijskih sprememb v ustroju policije v zadnjih letih. Do zdaj so namreč prikrite preiskovalne ukrepe, ključne za uspešnost kriminalističnih preiskav, opravljali kriminalisti oddelka za tajno opazovanje, ki je del sektorja za posebne naloge. V tem oddelku so delovale mobilne kriminalistične enote za prisluškovanje in sledenje, ki jih sestavljajo kriminalisti v civilu. Ti zaradi svoje visoke taktične usposobljenosti sodelujejo pri najzahtevnejših policijskih akcijah: postavljajo zasede, izvajajo hišne preiskave pri nevarnih osumljencih in jih tajno opazujejo. 

To se je spremenilo, ko je vlada konec januarja za generalnega direktorja policije imenovala Antona Olaja, pred tem državnega sekretarja na ministrstvu. Sredi marca je začel veljati spremenjeni akt o notranji organizaciji policije, ki ga je podpisal minister Hojs. Od takrat v policiji nimajo več enega oddelka za tajno opazovanje, ampak dva.

Policija trdi, da izpolnjuje zahteve – Cerarjeve vlade  

V opisu delovnih nalog višjih kriminalistov specialistov, kriminalističnih inšpektorjev specialistov in drugih kadrov v novem oddelku so tudi opravljanje ogledov hujših kaznivih dejanj in hišnih preiskav, sodelovanje pri pisanju kazenskih ovadb, pripravljanju dokaznega gradiva, načrtovanju in izpeljavi kriminalističnih akcij, vodenje operativne obdelave ...  

Zakaj, tudi iz odgovorov policije ni mogoče ugotoviti. Tam se namreč sklicujejo na usmeritve in obvezna navodila, ki jih je že leta 2017 izdala Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve v vladi Mira Cerarja. Takrat je »policiji naložila izvedbo ukrepov, ki so med drugim obsegali tudi preučitev povečanja kadrovskih virov za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov«. »S povečanjem števila delovnih mest so bile tako uresničene usmeritve, pri čemer so razlogi izključno operativne narave – povečanje obsega zahtevnih nalog pri preiskovanju najzahtevnejših oblik kriminalitete,« so poudarili na policiji. Dodali so še, da bodo imeli policisti novoustanovljenega oddelka identična pooblastila in naloge kot ostali policisti, ki izvajajo tovrstne naloge. 

Toda na policiji imajo z novim oddelkom za tajno opazovanje očitno velike načrte. Na vprašanje, koliko ljudi bodo zaposlili, ne odgovarjajo, saj naj bi šlo za varovane podatke policije. Po informacijah necenzurirano.si pa bo imel oddelek 54 zaposlenih, kar je približno polovica manj kot obstoječi oddelek za tajno opazovanje. V prvi fazi naj bi v novem oddelku delalo 35 ljudi. Toliko zaposlitev višjih kriminalistov specialistov, kriminalističnih inšpektorjev specialistov in drugih kadrov v novem oddelku so namreč na policiji predvideli s popravki obstoječe sistematizacije delovnih mest v začetku marca. V opisu njihovih delovnih nalog so tudi opravljanje ogledov hujših kaznivih dejanj in hišnih preiskav, sodelovanje pri pisanju kazenskih ovadb, pripravljanju dokaznega gradiva, načrtovanju in izpeljavi kriminalističnih akcij, vodenje operativne obdelave ... 

Gre torej za ljudi, ki bodo imeli ves čas vpogled v drobovje najpomembnejših kriminalističnih preiskav. Na policiji uslužbencev oddelka zaradi narave njihovega dela, posebnih znanj in spretnosti ne bodo izbrali z javnimi razpisi, prikrita bo tudi njihova identiteta. Izbira teh ljudi bo zato v izključni pristojnosti vrha policije, kjer so položaje v zadnjih 15 mesecih morali zapustiti bolj ali manj vsi kadri iz časa prejšnjih vlad. 

Nove kadrovske čistke v policiji

VojkoUrbas
Policija
Novi oddelek za tajno opazovanje bo del uprave kriminalistične policije, ki jo od prihoda Janševe vlade vodi Vojko Urbas. Pred kratkim je zamenjal tudi vodjo oddelka za zaščito prič.

To povečuje tveganje za zlorabe policije v politične namene. Kot že omenjeno, bo novi oddelek del sektorja za posebne naloge, ki spada pod upravo kriminalistične policije. Njen direktor Vojko Urbas je eden prvih, ki so v času vladavine SDS prišli do visokega položaja v policiji. Po informacijah virov blizu policije je Urbas dober znanec Rajka Janše, brata predsednika vlade Janeza Janše. Lani avgusta je zamenjal svojega pomočnika Slavka Korošo, ki je le nekaj dni pred tem kritiziral Hojsovo zahtevo za revizijo nekaterih zaključenih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Pred kratkim je Urbas razrešil tudi vodjo oddelka za zaščito prič Roberta Zlobka, ki naj bi bil suspendiran zaradi manjše kršitve.  

Uslužbence novega oddelka za tajno opazovanje bo pred sklenitvijo delovnega razmerja varnostno preverjal sektor za notranje preiskave in integriteto. Tudi tam je nedolgo nazaj prišlo do zamenjave na vrhu, kamor je Anton Olaj pred kratkim imenoval strokovnjaka za borilne veščine Metoda Jermana. Njegov predhodnik Boris Praznik je moral oditi prav zato, ker ni želel dati pozitivnega mnenja k zaposlitvi, ki jo je zahteval Olaj. Šlo je za kriminalističnega inšpektorja Škelzena Bajramija, sicer prijatelja Vojka Urbasa, ki je leta 2016 dobil izredno odpoved zaposlitve zaradi obtožb šikaniranja s konotacijo spolnega nadlegovanja.

Olaj je že pred časom sporočil, da je bil Bajrami na sodišču oproščen vseh obtožb. Njegovo zaposlitev pa je predlagal, ker gre »za odličnega poznavalca gospodarskih, političnih in varnostnih razmer Zahodnega Balkana, kar bo policiji zaradi mednarodnih razsežnosti organiziranega kriminala, ki ima pogosto korenine v državah te regije, brez dvoma prineslo določene operativne in strateške koristi«.

Se policija zlorablja v politične namene?

Nadzor nad delom in kadrovanjem v novem oddelku za tajno opazovanje bo še toliko pomembnejši, ker je do nepravilnosti pri delu mobilnih kriminalističnih oddelkov prihajalo tudi v preteklosti. Ministrstvo za notranje zadeve je tako v letih 2017 in 2018 opravilo dva nadzora, pri katerih je nepravilnosti ugotovilo v veliki večini obravnavanih primerov. 

Nepravilnosti, ki sta jih ugotovila nadzora ministrstva, so se takrat nanašale na neupravičene odvzeme prostosti posameznikov, neupravičeno vklepanje oseb, ki niso bile osumljene kaznivih dejanj, nezakonite pozive k izročitvi droge, pomanjkljivo dokumentacijo pri izvedbi hišnih preiskav, samovoljno sledenje osebam, ki niso osumljene, in lažne izjave v policijski dokumentaciji.

V zadnjem času se sicer krepijo očitki o političnem delovanju policije. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) tako od marca letos zaradi objave poročila o spornih poslih pri dobavi zaščitne opreme preiskuje računsko sodišče. Njegovi kriminalisti so le teden dni po tem, ko je vlada policiji naložila, naj preišče morebitne nezakonitosti pri delovanju Slovenske tiskovne agencije (STA), obiskali prostore časopisne hiše Dnevnik, kjer so želeli videti njeno pogodbo s STA. Policija pa je na Olajevo zahtevo preverjala stranko Levica zaradi suma kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve zaradi domnevnega političnega manifesta, ki se je izkazal za lažnega.