podatki nijz

V začaranem krogu alkohola, duševnih težav in samomorov

Senka Dreu / Štajerski tednik
6. 5. 2021, 06.44
Posodobljeno: 7. 5. 2021, 14.04
Deli članek:

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so že šestič zapored pripravili podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Tako kot doslej so tudi v letošnji objavi, ki prikazuje stanje pred epidemijo covida-19 in pred uvedbo ukrepov za njeno obvladovanje, pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami, še vedno pa je situacija na zahodu države v povprečju precej boljša kot na vzhodu.

Profimedia
Na NIJZ zadnja leta opažajo postopno zmanjšanje števila samomorov.

Zato ne preseneča, da je naziv Občina zdravja 2021 pripadel občini na drugem koncu Slovenije, in sicer je to postala gorenjska občina Žiri, ki je zbrala najboljše kazalnike zdravja. Pod lupo pa smo vzeli občine Spodnjega Podravja in dela Slovenskih goric, pri čemer smo se osredotočili na bolniško odsotnost občanov, njihovo samooceno dobrega zdravja, število samomorov in težav, ki jih povzroča alkoholizem, pregledali pa tudi številke o zdravilih, ki jih ljudje potrebujejo zaradi duševnih motenj.

Najbolj zdravi v Lenartu?

Ko zbolimo, smo Slovenci v povprečju na bolniškem dopustu 17,7 koledarskega dne. Že šesto leto zapored se nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 204 slovenskih občinah oziroma v 96 odstotkih vseh občin in se v povprečju zvišala s 13,7 na že omenjenih 17,7 dneva nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. Najmanj bolniške odsotnosti beležijo v Cerkvenjaku, in sicer samo 11,7 dneva, kar je hkrati tudi najnižja vrednost na nivoju države. S 14,5 dneva se mu najbolj približujejo v bližnji Sveti Trojici, medtem ko so s 25,2 in 25,1 dneva bolniške odsotnosti rekorderji v Dornavi in Juršincih.

Delež oseb, ki svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, v povprečju znaša 67,5 odstotka, a ga ne dosega, kaj šele presega nobena spodnjepodravska ali slovenskogoriška občina. Večinoma je to zadovoljstvo 55- do 60-odstotno. Če gre soditi po rezultatih ankete, se z zdravjem tako najbolj ponašajo v Lenartu (64,9 %), Kidričevem (64,5 %) ter na Ptuju in v občini Rače - Fram (po 64,1 %), najmanj pa v Zavrču, kjer menita, da sta zdrava le 41,2 odstotka prebivalcev, in v Cirkulanah (46,4 %).

Umrljivost zaradi samomora

Na NIJZ zadnja leta opažajo postopno zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v 118 slovenskih občinah, kar predstavlja 56 odstotkov vseh občin. Medtem ko slovensko povprečje predstavlja 19 samomorov na 100.000 prebivalcev, jih je bilo v Spodnjem Podravju najmanj v Središču ob Dravi, in sicer osem, ter Staršah in Svetem Tomažu, kjer je bilo po devet samomorov, manj od povprečja pa še v Zavrču (11), Lenartu (14), Ormožu (15), v Račah - Framu (17) in na Hajdini (18).

Glede na umrljivost zaradi samomora na 100.000 prebivalcev neslavno prvo mesto ostaja v rokah Trnovske vasi, ki ji sledi Podlehnik. Visoko na lestvici ostajajo tudi Cirkulane.

Duševne stiske so doma v Ormožu in Središču ob Dravi

V šestih letih se je v 93 odstotkih slovenskih občin zmanjšalo tudi število izdanih receptov za duševne težave, ki zdaj znaša 14,4 recepta na sto prebivalcev. Upoštevajoč število izdanih receptov lahko domnevamo, da imajo najmanj problemov z duševnim zdravjem v nekaterih slovenskogoriških občinah, in sicer v Cerkvenjaku (12,9), Sveti Trojici (13,3), Benediktu (13,7) in Lenartu (13,8). Po drugi strani pa duševne težave očitno največ stisk povzročajo v Ormožu in Središču ob Dravi, kjer so na sto prebivalcev izdali po 17,6 recepta, v občini Rače - Fram so jih napisali 17, med 16,1 in 16,4 pa tudi v Majšperku, Trnovski vasi, Kidričevem, Vidmu ter Markovcih in Svetem Tomažu.

Izrazito pa je naraslo število prejemnikov pomoči na domu; v primerjavi z letom 2020 so se namreč vrednosti kazalnika povečale v kar 192 občinah oziroma v 90 odstotkih vseh občin, tako da delež uporabnikov pomoči na domu v povprečju znaša 2,7 odstotka. Po mnenju NIJZ to kaže na povečanje potreb, pa tudi na boljšo organizacijo pomoči na domu. Zanimiv je podatek, da sta se na dnu lestvice znašli občini Trnovska vas in Sveti Andraž, ki nista beležili nobene pomoči na domu in tako veljata za občini z najnižjo vrednostjo v Sloveniji.

Alkohol za volanom ostaja športna panoga

Podatki v letošnji objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu in v povprečju znašajo 1,9 bolezni na tisoč prebivalcev. Z vrednostjo 0,9 daleč najmanj od tega beležijo v Staršah, povprečja pa na srečo ne dosegajo še v Sveti Trojici (1,4), Cirkulanah (1,5), Središču ob Dravi (1,6), v Gorišnici in na Hajdini (po 1,7) ter na Ptuju (1,8).

Podatki v letošnji objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu in v povprečju znašajo 1,9 bolezni na tisoč prebivalcev.

Čeprav rahlo zmanjšanje opazimo tudi v številu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji, spodnjepodravske občine nimajo razloga za kakšen večji optimizem, saj večinoma močno odstopajo od slovenskega povprečja, to je 8,8 odstotka prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki. Situacija je najslabša v Svetem Tomažu, saj je tam delež prometnih nesreč pod vplivom alkohola kar 21,8-odstoten, tudi v tej kategoriji je na drugem mestu s 17,8 odstotka Trnovska vas. Za več kot deset odstotkov nesreč so krivi pijanci, ki so sedli za volan, tudi v Benediktu (14,7), Cerkvenjaku (13,0), na Destrniku (10,5), v Majšperku (12,3), Središču ob Dravi (13,0), Vidmu (13,7) in Zavrču (12,8), medtem ko so lahko na nizko bilanco najbolj ponosni v Sveti Trojici (4,8), Cirkulanah (5,2) in Svetem Andražu (5,4).