Japonski dresnik

Tako se v Kranju spopadajo s to nadležno in konkurenčno invazivno vrsto

C.E.
21. 4. 2021, 13.48
Posodobljeno: 21. 4. 2021, 13.56
Deli članek:

Japonski dresnik je nadležna rastlinska vrsta, spada med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta.

Mestna občina Kranj
S sekanci jim jemljejo svetlobo.

Ker je izjemno konkurenčen, kot angleška različica novega koronavirusa, se zlahka vsidra med naravno rastje in izpodriva domorodne rastline.

Z njim bijejo bitko tudi na območju kranjske občine. Vsakih 14 dni režejo nadzemne dele, s čimer tega nebodigatreba oslabijo, tako da so poganjki ob vsakem odstranjevanju nižji. Prvič pa izvajajo tudi metodo pokrivanja s filcem, obteženim s sekanci, so sporočili z Mestne občine Kranj. Ko jih tako obložijo, japonski dresnik zaradi pomanjkanja sončne svetlobe ne more vršiti fotosinteze in zato porablja zaloge iz korenik ter tako postopoma izgublja moč. Da bi dosegli želeni učinek, bodo rastline pokrite vsaj dve rastni sezoni.

Metodo izvajajo na dveh lokacijah: na Kokrici pred nadvozom nad avtocesto ob ekološkem otoku in na Zlatem polju v bližini Gimnazije Franceta Prešerna. V informacijo mimoidočim, kaj se na tistem območju dogaja, bodo namestili tudi obvestilno tablo.

Profimedia
Odstranjevanje japonskega dresnika je izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi sposobnosti njegove regeneracije že iz majhnih koščkov korenike.

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Je invazivna trajnica, z grmičasto razrastjo. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, na površini ostanejo posušena stebla brez listov. Podzemne korenike so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline ter segajo tudi do tri metre v globino, prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Listi so na dnu široko ovalni in veliki od 5 – 15 cm. Japonski dresnik je podobno kot številne druge invazivke (npr. žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija) pozno poleti cvetoča rastlina, pri nas vzcveti konec julija. Ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove združene v pokončna socvetja.

Izvira iz Japonske, Koreje, Tajvana in severne Kitajske. Zanesen je bil v Avstralijo in Novo Zelandijo, močno invaziven je v Severni Ameriki in Evropi.

Danes je japonski dresnik z izjemo submediteranskega območja pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti ob rekah in potokih. Tudi v alpskem območju je vrsta manj pogosta, saj le redko doseže 1000 m nadmorske višine.

Japonski dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji, pa tudi polsenca, ga srečamo tudi na zasenčenih krajih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Najhitreje poseli območja, kjer je zaradi človekovega delovanja prišlo do večjih premikov zemlje. Največ ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline.

Kjer se razraste tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi 5 cm debele plasti asfalta, zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste.