Meteorologi napovedujejo mrzlo sredo in četrtek, ko bi naj ponoči temperature vztrajale krepko pod lediščem. Sadnemu drevju se tako ne piše nič dobrega, je za Odmeve na Televiziji Slovenija opozorila agrometeorologinja pri Agenciji RS za okolje Andreja Sušnik. Od marelic smo se praktično že poslovili, saj so pozeble že marca, v prihodnjih dneh pa bodo nizke temperature uničile še velik del potencialnega pridelka drugega koščičastega sadja. Posebej so na udaru breskve in češnje, ki so v polnem razcvetu.
Da pride do pozebe, morata biti sicer izpolnjena dva pogoja. Prvi je topel iztek zime, drugi pa zgodnja pomlad. Letos sta bila izpolnjena oba, je razložila Sušnikova. Že v marcu smo namreč lahko čez dan okoli hodili v kratkih rokavih, ob velikonočnem koncu tedna pa so temperature ponekod presegle 20 stopinj Celzija. Takšne razmere so sadno drevje potisnile v fazo cvetenja, zdaj pa je prišlo do vdora hladnega zraka, ki je za našo lokacijo značilen. Tako se znova soočamo s pozebo, že petič v zadnjih šestih letih.
Nizke temperature bodo sicer prizadele tudi zaprto brstje, se pravi tisto drevje, ki še ne cveti, ima pa že izražene popke. Tukaj gre predvsem za jablane. Vendar se škode pri tem drevju ne da napovedati, saj je odvisna od mikrolokacije, lege in kondicije drevja.
Pridelovalci sadja se proti pozebi borijo s tehniko oroševanja. Gre za brizganje vode, ko se temperature približajo ledišču, tako da se okoli listov in cvetov začne ustvarjati leden oklep, ki oddaja toploto ter ščiti cvetove in plodove. Gre za večjo investicijo, ki pa je zaradi spreminjanja podnebja nujna za vse sadjarje, ki še želijo opravljati svoj poklic.
Ob tem je Sušnikova povedala še, da so v zadnjih desetletjih slovensko kmetijstvo sicer bolj prizadele suše. Škoda zaradi suš je namreč mnogo večja kot zaradi pozeb, saj je ostali kmetijski pridelek bolj na udaru poleti kot spomladi. Za pridelovalce sadja pa je tveganje zaradi pozebe neprimerno večje. Ta panoga je tako ta teden najbolj na udaru.
