Delovna skupina je že pripravila prve predloge za pomoč, obnovo in razvoj gostinstva, turizma in celotne dobaviteljske verige po epidemiji COVID 19. Vladi RS predlaga hitro in učinkovito pomoč podjetjem v obliki podaljšanja nadomestil za plače, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa in kritja fiksnih stroškov. Podpirajo uvedbo razvojne socialne kapice, s katero bo Slovenija privlačnejša za vrhunske kadre, ki so nujno potrebni za zvišanje dodane vrednosti in bo preprečila odhajanje kakovostnih kadrov v tujino. Skupno želijo iskati dolgoročne razvojne rešitve, sooblikovati zakonodajo in ukrepe. Cilj delovne skupine je tesno sodelovanje gostinstva in turizma ter njihovih dobaviteljev, ki bo rezultirala v večji ponudbi kakovostne lokalne hrane v slovenski gostinski in turistični ponudbi in ohranjala delovna mesta. Prvi koraki so že narejeni v smeri prepoznavnega certificiranega znaka gostinskih lokalov in lokacij, ki ponujajo lokalno hrano, kot je Gostilna Slovenija, ki pa jih želijo še nadgraditi. Prepričani so, da je nujno v slovenski HoReCa sektor pripeljati kakovostno in večkrat nagrajeno slovensko hrano, enako velja za javne zavode in trgovske police.

Podaljšanje ukrepov in nova oblika pomoči

»Nujno je usmeriti fokus na mikro in mala podjetja, ki so v največji stiski in jih mnoge vladne pomoči ne zajamejo. Podaljšanje ukrepov, dodatna nova oblika pomoči je potrebna, da bo ponovni zagon sploh možno izpeljati,« je poudaril Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Izpostavil je tudi problem odhajanja kakovostnih kadrov, ki zapuščajo branžo in jih bo v prihodnje zelo težko nadomestiti.

Janez Rebec, predsednik upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je ob tem dejal: »Odprte imamo številne možnosti za sodelovanje, v prvi vrsti računamo na to, da bo izhod iz krize za vse mnogo lažji z vzajemno podporo in skupno pripravo premišljenih predlogov za čimprejšnji polni zagon dejavnosti. Slovenska kmetijska in živilska podjetja smo odvisna tudi od domačega gostinstva in turizma in si želimo kar največ slovenskih surovin in izdelkov na krožnikih restavracij, z zapisanim poreklom tudi na jedilnikih, da tudi potrošnik vé kàj jé. Imamo bogato znanje, sodobno tehnologijo ter visoko stopnjo nadzora in z gotovostjo lahko trdim, da je slovenska hrana resnično kakovostna. Standarde smo zapisali in jih potrdili tudi v shemah izbrana kakovost Slovenije za meso, mleko in sadje.«

»Hitra pomoč, podaljšanje in specifične dopolnitve ukrepov, bodo ključne za preživetje panoge in njen nadaljnji razvoj. Partnerstvo, ki ga gradimo skupaj z gostinstvom in dobaviteljskimi podjetji, bo prineslo močne pozitivne rezultate za vse sektorje, ki smo med sabo tesno povezani,« pa je strnil Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Delovna skupina pričakuje vzpostavitev konstruktivnega in rednega dialoga pri najpomembnejših vprašanjih za varno odprtje gostinstva, turizma in dobaviteljskih verig ter primerno finančno pomoč sektorjem. Aktivno želi sodelovati pri pripravi zakonodaje za pomoč sektorju turizma, tako imenovanem interventnem zakonu za turizem in izhodni strategiji Slovenije po COVID 19. Pričakuje hitro in učinkovito pomoč podjetjem v obliki podaljšanja nadomestil za plače, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, kritje fiksnih stroškov. Predlaga takojšnje znižanje davka na dodano vrednost za vse pijače pod 15 % alkohola na 5 odstotkov, oprostitev trošarin mikro in malim podjetjem s področja pijač, zlasti piva. Gostinstvo pričakuje poseben zakon za revitalizacijo gostinskega sektorja.

Sodelovanje sektorjev sta podprli tudi predstavnici Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki sta sodelovali na srečanju delovne skupine. Partnerstvo po njunem mnenju krepi napredek in razvoj vseh sektorjev in je za pristojna ministrstva zelo dobrodošlo. Tako bodo ministrstva lažje in hitreje oblikovala ustrezne ukrepe, saj bodo dobila usklajene predloge za spodbude gospodarstvu.