Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj opravili več hišnih preiskav. Portal Necenzurirano.si poroča, da naj bi preiskovali posle davčnega svetovalca Roka Snežiča. Kot kaže, gre za mednarodno policijsko akcijo, saj naj bi hišne preiskave potekale tudi v Banja Luki v BiH, kjer je deloval Rok Snežič, in v Novigradu na Hrvaškem, kjer ima družina Snežič v lasti nepremičnine. Časnik Večer poroča, da so preiskave potekale tudi v Zagrebu. Hišne preiskave so bile tudi v občini Zavrč. Pod drobnogledom naj bi bili nekateri člani družine Mirana Vuka, nekdanjega župana Zavrča. Snežič je bil njegov davčni svetovalec. Preiskovalni organi Republike Srbske so včeraj obiskali tudi Dijano Đuđić. Da se lahko preiskava dotakne tudi naše vladajoče stranke, kaže tudi ime, ki so ga v BiH nadeli mednarodni preiskovalni akciji. Poimenovali so jo namreč »Zajam« oziroma posojilo. V. d. direktorice NPU Petra Grah Lazar je včeraj sicer zanikala, da bi bila katerakoli slovenska politična stranka vpletena v predkazenski postopek.
Nobena oseba pridržana
V obsežni kriminalistični preiskavi, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo, je po navedbah Generalne policijske uprave osumljenih 19 fizičnih oseb. Preiskava se nanaša na sume zlorabe položaja odgovornih oseb in goljufije v več gospodarskih družbah, ki so na škodo teh družb ob pomoči slovenskih in tujih državljanov pridobile okoli sedem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. S policije so sporočili, da poteka 28 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Maribor, Celje in Koper, pri tem pa sodeluje kar sto preiskovalcev. Nobena fizična oseba ni bila pridržana. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je zagrožena zaporna kazen do osmih let, za goljufijo pa do treh let. Preiskavo je NPU pričel že leta 2018 na podlagi različnih prijav. Kazniva dejanja, ki jih preiskujejo, pa se nanašajo na obdobje med leti 2016 in 2018. Policija je bila včeraj z informacijami o preiskavi zelo skopa. Zaradi varstva osebnih podatkov niso želeli govoriti o imenih preiskovancev, ostalih podrobnosti niso razkrivali zaradi interesa preiskave.
Izginuli milijoni
Kot so v seriji člankov razkrivali na Necenzurirano.si, preiskovalni organi več držav preiskujejo transakcije mreže, ki je prek bančnih računov v BiH, Sloveniji, Švici, Avstriji, na Slovaškem, Cipru in Madžarskem od leta 2016 obrnila 22 milijonov evrov. V njej sta imela po ugotovitvah tožilstva BiH ključni vlogi Miran Vuk in Rok Snežič, ki so ga bosanske oblasti zaradi ogrožanja nacionalne varnosti tik pred novim letom izgnale iz države. Preiskovali so ju zaradi suma storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala.
Vse se je začelo z Dijano Đuđić, posojilodajalko SDS
Po podatkih tožilstva, ki so jih zbrali s pomočjo preiskovalnih organov in mednarodne pravne pomoči iz več držav, sta Vuk in Snežič za pridobitev protipravne premoženjske koristi organizirala mrežo več ljudi z namenom pranja denarja. V dokumentih tožilstvo navaja, da gre za kriminalno združbo, v kateri so državljani BiH ustanavljali podjetja, s katerimi sta dejansko upravljala Vuk in Snežič. Prvič razkrivajo tudi denarne tokove med Snežičem, državljani BiH, ki so dvigovali milijonske zneske gotovine z računov v več državah, in osebami iz Janševega kroga.
Od kod je prišel ta denar?
Glavnina denarja, ki je končal tudi pri podjetjih ljudi iz kroga SDS, je po podatkih tožilstva in bosanske agencije za preiskovanje in zaščito (SIPA) prišla od podjetja Cjevovar iz Brčkega. Tega je pred leti pomagala ustanoviti Dijana Đuđić, ki je konec leta 2017 s SDS podpisala pozneje razdrto pogodbo o 450 tisoč evrov vrednem posojilu. Prek podjetja Cjevovar je potekala glavnina transakcij med podjetji naveze Vuk-Snežič in slamnatimi osebami. Đuđićeva ga je ustanovila za slovenskega podjetnika, ki nam je že poleti pojasnil, da za nakazila ni vedel. Poročilo SIPA razkriva, da se je čez bančne račune Dijane Đuđić, posojilodajalke SDS, in še dveh državljank BiH, ki so poslovno povezane z Rokom Snežičem, v šestih letih prelilo več kot osemnajst milijonov evrov denarja. Glavnina je končala v gotovini.
