Fiskalni svet je nedavno objavil informacijo, da je obseg vseh realiziranih covidnih ukrepov v letu 2020 znašal skoraj tri milijarde, ukrepi z neposrednim učinkom na saldo sektorja države pa 2,4 milijarde evrov. Pri tem so zapisali, da je »dosedanji dejanski učinek precej manjši od ocen vlade ob sprejemanju protikrizne zakonodaje, vendar je kljub temu pomembno prispeval k poslabšanju stanja javnih financ«.
Fiskalni svet želi videti spodbujevalne politike, usmerjene v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala ob čim večji učinkovitosti porabe evropskih sredstev. Svet kot produkt prejšnje globalne finančne krize tako opravlja svojo nalogo opozarjanja nad primanjkljaji, realnost v pandemičnem svetu pa pušča svetovne vlade brez izbire. Katastrofalne napovedi ob raketni rasti javnega primanjkljaja se (za zdaj) še niso uresničile. Dejstvo, da si Slovenija deli epidemiološko usodo z ostalimi članicami EU, če ne že s celim planetom, pa daje vsaj neko zagotovilo, da bomo dolgove poplačali lažje in z manj rezi kot v minulem desetletju.
Slaba realizacija
Vlada je napovedala smernice za oblikovanje že osmega protikoronskega paketa. Skupni učinek dosedanjih sedmih naj bi po ocenah vlade, kot izhaja iz ocen ob sprejemanju posameznih zakonov, znašal sedem milijard, dejanska realizacija pa je do zdaj precej odstopala od teh ocen. Realizacija PKP1 je denimo znašala približno polovico ocenjene ob sprejemanju zakona, pri PKP3 pa le okoli četrtino.
PKP8 bo po prvih napovedih težak 320 milijonov evrov. Po današnji seji vlade je jasno tudi, kaj bosta ključna ukrepa novega paketa. Subvencioniranje čakanja na delo doma, skupaj s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa, bo za zdaj podaljšano do konca aprila. »Ker so trenutne razmere primerljive zadnjemu četrtletju 2020, lahko pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakujemo šele v drugi polovici leta,« je ob tem dodal Cigler Kralj. Nadalje je minister pojasnil, da bo država subvencionirala delodajalcem dvig minimalne plače, ki je stopila v veljavo z novim letom in bo odslej znašala 1024,24 evra bruto. Po predlogu se bo najnižja osnova za socialne prispevke zvišala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Ukrep bo veljal do konca junija, z njim pa se bo po izračunih Cigler Kralja delodajalcem odvzelo 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače.
Nezadovoljni sindikati
Sindikati so Cigler Kralju ob tem še enkrat več očitali manko socialnega dialoga in sprejemanje odločitev mimo dialoga. Proti odločitvi ministra je stopilo tudi Združenje delodajalcev Slovenije, kjer pa menijo, da do zvišanja sploh ne bi smelo priti – sami bi raje videli, da se izvajanje zakonskih določil o minimalni plači zamrzne vsaj še za eno leto. Znesek 1024,24 evra bruto sicer neto predstavlja 120 odstotkov (po že nekoliko zastareli računici) minimalnih življenjskih stroškov, tako da že gre za najnižji možen dvig po spremenjenem zakonu o minimalni plači iz leta 2018. »Opozarjamo, da se z dvigom minimalne plače in s tem stroškov dela neposredno izničujejo vsa dosedanja prizadevanja, ki jih je vlada v času koronakrize vlagala v ohranitev delovnih mest,« so še zapisali delodajalci kljub dejstvu, da je okoli polovico vseh protikoronskih ukrepov vezanih na ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Ti so skupno znašali 1,147 milijarde evrov.
Petdeset evrov za polnoletne dijake
Cigler Kralj je nadalje napovedal razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi za kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki, ki bodo tako predvidoma prejeli po 50 evrov. Mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov bosta veljala do nadaljnjega, je še dejal.
Gospodarska zbornica je tudi že prispevala svoj seznam tega, kar naj bi počela vlada za zaščito njihovih interesov. V javnem pismu, ki ga je podpisala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, tako za PKP8 predlagajo, da je vključeno polno sofinanciranje zvišanja minimalne plače, subvencioniranje zaščitne opreme, ukrep čakanja na delo pa naj se nemudoma podaljša vse do 30. junija 2021.
Boni tudi za kulturo in šport?
GZS predlaga, da država pripomore k okrevanju kulture in športno-rekreativnih dejavnosti tako, da za te dejavnosti podeli bone po vzoru turističnih vavčerjev.
Na GZS prav tako želijo, da so delodajalci, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade, oproščeni vračila pomoči, ukrep povračila fiksnih stroškov pa naj se prilagodi in podaljša. Za konec upajo na širitev turističnih vavčerjev še na ostala področja v obliki ločenih bonov za športno-rekreativne ter kulturne aktivnosti v vrednosti sto evrov. Koliko teh predlogov bo upoštevanih, bo jasno v prihajajočih tednih. »Gospodarstvo je živo, zaposluje,« je na novinarski konferenci ugotavljal predsednik vlade Janez Janša. Kaj pa ljudje?
