VSE VEČ ZAPRTIH HLEVOV

Kmetje obupujejo: apel trgovcem za prednostni odkup slovenske hrane

Senka Dreu / Štajerski tednik
10. 12. 2020, 20.05
Deli članek:

Čeprav je država za pomoč prebivalcem in gospodarstvu, tudi kmetijstvu, z dosedanjimi šestimi protikoronskimi paketi pomoči, v pripravi pa je že sedmi, zagotovila milijone evrov, ti očitno ne dosežejo tistih, ki so jim namenjeni.

Pavel Perc
»Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bodo več hlevile. Najbolj prizadete so predvsem tiste, ki od tega živijo,« pravi Žveglič.

O njihovih težavah je spregovoril tudi Roman Žveglič, novoizvoljeni predsednik krovne kmetijske organizacije Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Govedina draga samo za kupca

Spomnimo, da so odkupne cene govejega mesa padle že aprila in se po več kot pol leta še vedno niso dvignile. Žveglič opozarja, da se cene govedine na evropskem trgu niso zmanjšale tako močno kot v Sloveniji, poleg tega tam ostajajo stabilne. »Žal pri nas glede na statistične podatke uvozimo zelo velike količine govejega mesa, veliko več, kot ga priredimo sami. A obseg odkupa se ni bistveno zmanjšal, je pa moteče dejstvo, da so se dvignile cene v maloprodaji, v nasprotju z odkupnimi cenami za kmeta.«

Oglejmo si podatke. Cena v kategoriji bikov, starih od 12 do 24 mesecev, je močno padla v prvem valu epidemije, torej marca in aprila, in sicer s 341 na nekaj manj kot 300 evrov za sto kilogramov klavnega trupa. Proti koncu leta se je ta cena nekoliko stabilizirala, in sicer na 312 evrov, medtem ko v Evropski uniji znaša skoraj 354 evrov. Slovenski pitanci so torej v primerjavi z EU-povprečjem pri sto kilogramih klavnega trupa vredni skoraj 42 evrov manj. »Po podatkih Evropske komisije so cene govejega mesa od avgusta dalje stabilne in so se v zadnjem obdobju že rahlo dvignile, občutno pa so se znižale cene trupov krav. Prav tako se je v EU od avgusta povečal zakol živali, ki so mlajše od osem mesecev, medtem ko v Sloveniji v zadnjih dveh tednih beležimo več zakola krav in telic, kar je dolgoročno skrb vzbujajoče,« je prepričan Žveglič.

Prašičereja klecnila šele jeseni

V nasprotju z govedorejo, kjer se je kriza začela že spomladi, se je v prašičereji pošteno zalomilo šele jeseni. Odkupne cene prašičjega mesa so namreč najbolj padle novembra, razloge pa gre poleg epidemije iskati tudi v presežkih prašičjega mesa na evropskem trgu zaradi afriške prašičje kuge. Trgovci so k nam poleg govedine uvozili tudi velike količine svinjine. »Cene v maloprodaji so se letos dvignile, odkup pa praktično zaustavil. Glede na podatke so se cene prašičjega mesa novembra zmanjšale za 5,27 odstotka. Danes tako cena za razred E znaša malo manj kot 148 evrov za sto kilogramov, medtem ko je lani v enakem obdobju znašala skoraj 200 evrov oziroma 26 odstotkov več.«

Čas za solidarnost znotraj verige

Če kdaj, je zdaj čas, da vsi deležniki v agroživilski verigi in država nemudoma pristopijo k skupnemu reševanju položaja, v katerem se je znašlo kmetijstvo, še posebno rejci živali, pravijo kmetje. »Od živilske industrije pričakujemo, da takoj začne pogajanja s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in zagotovi odkupne cene vsaj v višini lastne cene pridelave. Na trgovce se obračamo s prošnjo, naj prednostno odkupujejo slovenske kmetijske in živilske proizvode ter sorazmerno zmanjšajo uvoz. Od države pa pričakujemo, da izvaja sheme pomoči za sektorje v težavah ter opravi temeljito analizo strukture cene v verigi za zadnjih sedem mesecev letošnjega leta. Potreben je temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti. Morebitne nepoštene prakse v mesni verigi naj varuh v verigi preskrbe s hrano redno preverja.«

S.D.
Zaradi afriške prašičje kuge je izvoz prašičjega mesa v nekaterih državah prepovedan, zato ostajajo presežki mesa in se posledično zmanjšujejo cene. Če presežkov evropskega prašičjega mesa v kratkem ne bo mogoče plasirati na tržišča, bodo cene še naprej padale.

Kmetije se zadolžujejo za sprotne stroške

Dokler se navedene zahteve do živilske industrije, trgovine in države ne upoštevajo, vsa sredstva, ki jih država namenja za promocijo, dosegajo nasproten učinek, meni Žveglič in dodaja: »Menim, da bi bilo treba denar za promocijo preusmeriti v ozaveščanje potrošnika, da bo vedel, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki jo jé.«

Žveglič je znova poudaril, kako so zaradi trenutnih razmer na trgu obupani številni kmetje. »Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bodo več hlevile. Najbolj prizadete so predvsem tiste, ki od tega živijo, pa tudi vsi, ki se zdaj zadolžujejo za pokrivanje sprotnih stroškov, saj bo treba ta sredstva vrniti. Na zbornici jih mirimo in upamo, da z ostalimi deležniki najdemo ustrezne rešitve. Se pa bojimo, kaj bo sledilo, če nam to ne bo uspelo.«