Kaj pa Nemčija?
Najmočnejše evropsko gospodarstvo kljub pandemiji ne odstopa od bistvenega zvišanja minimalne plače, ki bo do sredine 2022 višja za 12 odstotkov.
Zdi se, da se v Sloveniji konec vsakega leta pogovarjamo o »minimalcih«. Ta letos znaša 940,58 evra bruto, v skladu s spremembami zakonodaje leta 2018 pa so iz njega izločeni dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni več mogoče vštevati povračil stroškov za malico, za prevoz na delo in z dela, pa tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres in odpravnine. V skladu s spremembami zakona o minimalni plači bi morala s 1. januarjem 2021 stopiti v veljavo formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, kar bi predvidoma znašalo 736,092 evra neto oziroma 1025 evrov bruto na mesec. A tu se zadeva zaplete.
Pet pred dvanajsto
Ta petek, 11. decembra, torej komaj štiri tedne pred novim letom, je vlada povabila socialne partnerje iz vrst sindikatov in delodajalcev na sestanek Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer bo ključna točka srečanja prav minimalna plača. Kot je v telefonskem pogovoru za Svet24 potrdila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na njihov naslov ni romal noben uraden zakonodajni predlog, orientirajo se lahko zgolj po neuradnih dokumentih in izjavah predstavnikov vlade. Iz teh je sklepati, da bo vlada v luči epidemioloških razmer predlagala zamik zakonskih sprememb, kar zadeva minimalno plačo. V igri naj bi bila dva scenarija: po prvem naj bi nova formula začela veljati 1. aprila, nato pa bi vlada v breme proračuna pokrila ta dvig vsaj do septembra. Po drugem scenariju, ki ga je predlagala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), pa bi nova formula preprosto počakala do leta 2023, ko naj bi se zdravstvene in s tem gospodarske razmere že stabilizirale. »Zagovarjamo, da čim več ljudi ohrani zaposlenost, in prosimo, da nam omogočite izvesti proces prestrukturiranja gospodarstva, da bo žrtev čim manj,« je že oktobra na ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja apelirala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Kdo pije in kdo plača
Jerkičeva je cinično komentirala pozive k dialogu, češ da je vlada letos redno ignorirala sindikate ob sprejemanju šestih protikoronskih paketov. Kot je pojasnila, je v tem primeru za področje minimalne plače odgovorno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nosilec PKP7 je ministrstvo za finance, predlog o zamrznitvi minimalne plače pa naj bi prišel s hodnikov ministrstva za gospodarstvo. Poleg tega, da ni uradnih informacij, Jerkičeva opozarja, da ni niti opravljenih analiz in resnih ocen, kaj bodo posledice ob (ne)sprejetju predloga. Zaradi vsega tega sindikati že grozijo s splošno stavko. Sklep o začetku priprav na vse oblike sindikalnega boja, vključno s splošno stavko, so poleg ZSSS sprejeli še na glavnem odboru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Gospodarstvo v težavah
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) izražajo skrbi, da gospodarstvo ne bo zmoglo financirati zvišanja minimalne plače v času globalne recesije. Na drugi strani Jerkičeva opozarja, da ne gre za vprašanje pandemije, saj se morajo z delodajalci vsako leto boriti glede minimalne plače. Prav tako dodaja, da je izračun minimalnih stroškov tako ali tako že zastarel, saj je znesek minimalne plače za leto 2021 preračunan na osnovi cen iz leta 2016.
Odločitev o stavki konec meseca
Jerkičeva vidi v ozadju boja za »minimalca« neprilagojene plačne sisteme, vezane na minimalno plačo, in dodaja: »Ko se dvigne minimalna plača, se dvignejo vse druge.« Temu, da so v epidemiji nekatere panoge ustavljene in ne morejo obratovati, ne oporeka. Pravi pa, da so zanje potrebne drugačne rešitve, in spet opaža pritiske zoper zviševanje plač iz industrijskega sektorja ter napoveduje, da bomo naslednji december poslušali iste argumente in napovedovanje odpuščanj. »Nobena od dosedanjih napovedi delodajalskih organizacij se ni uresničila; letošnja izločitev dodatkov ni imela za posledico izgube nobenega delovnega mesta; nasprotno, delavcev je primanjkovalo,« je komentirala. Delodajalci na drugi strani govorijo o 50 tisoč delovnih mest, ki bi jih dobili v Sloveniji, a so se domači in tuji vlagatelji odločili za države s trgu bolj naklonjeno politiko minimalnih plač delavcev. Na GZS pa so ob analizi tokratnega načrtovanega dviga minimalnih prejemkov potrdili, da problem ni zgolj v sami višini minimalne plače, temveč v srednjeročnih posledicah njenega dviga na trgu dela. Po tržni logiki so namreč ugotovili, da bi se povečala uravnilovka, kar bi »zaposlene demotiviralo pri delu.
Odločitev o morebitni splošni stavki bodo predvidoma sprejeli 22. decembra.
