Del prehranske embalaže

Z analizo urina odkrili, katere strupene kemikalije imamo v telesu

G.G.
3. 12. 2020, 10.12
Posodobljeno: 3. 12. 2020, 10.20
Deli članek:

Škodljive kemikalije, ki so sestavni del prehranske embalaže, prehajajo tudi v človeška telesa, razkriva mreža Zero Waste Europe.

Profimedia
Fotografija je simbolična

V raziskavi so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Vzorce, ki so jih testirali na norveškem Inštitutu za javno zdravje in analizirali na Univerzi v Barceloni, so testirali na prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo. Med njimi so tudi ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni.

Kako je bilo v Sloveniji? Vsi slovenski vzorci so vsebovali 14 od 17 testiranih ftalatov in vsaj 5 od 11 testiranih fenolov.

"Dejstvo je, da je trenutna evropska zakonodaja na področju materialov za stik z živili zastarela in nezadostna do te mere, da ne ščiti več zdravja Evropejcev in Evropejk, kar priznava tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta predlagala revizijo. Dokler ta zakonodaja ne bo zaostrena, pa se potrošniki lahko pred nevarnimi kemikalijami zaščitijo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz PVC (označeni s številko 3, ♵) in polikarbonata (PC)," pravijo pri društvo Ekologi brez meja. 

Sodelujoča v raziskavi, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononenko, je ob tem izpostavila: "Veseli me, da se nevladne organizacije posvečajo tovrstnim temam, saj imajo pomemben vpliv na javno mnenje o problematiki kemikalij v vsakdanjem življenju. Morale bi imeti večji vpliv na zakonodajo, tovrstni projekti pa jim dajejo močne argumente za njihova prizadevanja."

"Rezultati kažejo, da nam slaba zasnova izdelkov in rastoče količine odpadkov ne škodijo le v gospodarskem ali okoljskem smislu — na liniji je tudi naše lastno zdravje. Na srečo lahko z nižanjem količin odpadkov zmanjšamo tudi izpostavljenost tem nevarnim spojinam," pa zaključujeJaka Kranjc iz društva Ekologiv brez meja.