Po umrljivosti prvi v Evropi

Rozman: Razmere v bolnišnici so se stabilizirale, a to še ne pomeni, da se epidemija zmanjšuje

S.R.
19. 11. 2020, 16.08
Posodobljeno: 19. 11. 2020, 16.14
Deli članek:

Veliko vprašanj, a malo odgovorov, saj zaradi več razlogov nimamo več natančnih podatkov.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je na današnji novinarski konferenci naznanil, da jim je število hospitaliziranih v bolnišnici nekako uspelo stabilizirati, tako imajo zdaj še nekaj prostih postelj. Pri tem je poudaril, da to sicer je odraz umirjanja razmer med prebivalci, kar pa da še ne pomeni, da se epidemija zmanjšuje, temveč zgolj to, da število okuženih ne narašča več eksponentno. Še vedno jih skrbijo predvsem razmere v domovih za starejše, iz katerih dobivajo bolnike. 

Rozman je pojasnil, da jim trenutno velike težave predstavljajo tudi okužbe med zaposlenimi. Tako je bil v ponedeljek na testih pozitiven velik del oddelka za pulmologijo, odsotnost okuženih pa nadomeščajo le s težavo, a jim bo to do njihovega povratka uspelo zagotoviti. Diagnostika bolnikov s plučnim rakom tako še vedno nemoteno poteka. 

Kaj pa siceršnje stanje? 

Kot je pojasnil Rozman, na tej točki ne more napovedovati, kaj se bo z vidika nadaljnjega razvoja epidemije zgodilo. Zakaj so številke še vedno visoke? Odgovor na to vprašanje je po navedbah Rozmana trenutno nejasen. Opozoril je na nedavno spremembo strategije testiranja, tako da nekaj časa s PCR testi nismo dosegli vseh oseb, predvsem mlajših. Pojasnil je tudi, da se je v zadnjih dneh in tednih pojavilo veliko hitrih testov, ki jih uporabljajo različni izvajalci na terenu, rezultatov pa ne prijavljajo. »Tako da resnično ne vemo, kaj je s temi testi, koliko je še dodatno pozitivnih oziroma ni pozitivnih,« je dejal. Dodal je, da so sprva sicer spremljali matematične modele, a se je nato izkazalo, da se krivulja ne obrača navzdol, temveč da ostaja na visokih vrednostih. »Tako da tiste napovedi pred tednom dni, ki so kazale nekaj optimizma, morda niso bile stoodstotno natančne. So pa seveda odvisne od vhodnih podatkov, ti pa po mojem mnenju iz razlogov, ki sem jih že navedel, trenutno niso povsem natančni,« je še pojasnil. 

Rozman tako meni, da je glede epidemiološke situacije, s katero je povezano sprejemanje oziroma sproščanje ukrepov, trenutno najbolj zanesljivo spremljanje števila hospitaliziranih bolnikov in bolnikov na enotah za intenzivno nego. To je po njegovem mnenju trenutno najbolj natančen pokazatelj tega, kakšno je stanje glede okužb v populaciji. Ob tem Rozman opozarja, da ti podatki vsaj za en teden zaostajajo za tem, na kar smo bili do zdaj navajeni. »Odraz prihodov bolnikov v bolnišnico je odraz stanja okuženih izpred vsaj enega tedna. Tukaj smo se zdaj premaknili z bolj sprotnega opazovanja na, po domače povedano, ugotavljanje za nazaj,« je pojasnil.

Prvi v Evropi

Dotaknil se je tudi zaskrljujočih podatkov o umrljivosti. Po njegovih podatkih ima Slovenija v zadnjih sedmih dneh v Evropi najvišjo smrtnost na 100.000 prebivalcev. To je po njegovem mnenju odraz visokega deleža okuženih prebivalcev. »Razlogov za to je več, o teh smo že razpravljali v preteklih dneh. Je pa dejstvo, da če se spoštujejo ukrepi na nivoju posameznikov, bi se število okuženih zmanjšalo, s tem pa tudi število umrlih,« je o sicer tudi sleherniku jasni in logični stvari dejal Rozman.