Državna pomoč

Nepravično državno sito za prejemnike temeljnega dohodka

Ž.K.
13. 11. 2020, 06.52
Posodobljeno: 13. 11. 2020, 07.10
Deli članek:

Država pri podjetnikih, ki so prešli na polovični delovni čas, ob ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za temeljni dohodek ne gleda dejansko ustvarjenega prometa, ampak gleda na to, koliko bi lahko zaslužili, če bi delali več.

Shutterstock
Ni prvič, da država samostojnim podjetnikom pripisuje dohodke, ki jih v resnici niso ustvarili.

Vlada je v teh dneh pripravila že šesti paket pomoči za preprečevanje posledic epidemije koronavirusa. Paketi, ki jim je vlada nadela kratico PKP, v veliki meri naslavljajo in nagovarjajo težave gospodarstva, med njimi tudi tiste najbolj ranljive skupine, med katere spadajo samozaposleni. A pri snovanju učinkovitih ukrepov imajo uradniki velike težave. V času prvega vala je vlada potrebovala kar tri pakete, da je v njih nekako zajela večino vseh samostojnih poklicev, ki so potrebovali pomoč. Tudi ob drugem valu in petem paketu kaže, da ne bi bilo slabo, če bi se pisci zakonskih določb pred njihovim dokončnim sprejetjem še bolj intenzivno posvetovali s tistimi, ki zakone izvršujejo, v tem primeru s Finančno upravo Republike Slovenije.

Od spregledanih do privilegiranih

Povprečni dohodek

Furs ustvarjene dejanske prihodke espejev na polovičnem delovnem času preračunava in uveljavlja fikcijo, da bi v primeru, če bi delali polni delovni čas, ustvarili še enkrat več. 

Izkazalo se je namreč, da vlada nekaj sprejme, Furs pa šele po tem, ko zakoni že veljajo, pove, kaj natanko sprejete določbe sploh pomenijo. Pri mesečnem temeljnem dohodku, ki ga prejmejo samozaposleni, imamo tako zdaj precej nenavadno situacijo. Samostojni podjetnik, ki je zavarovan za polni delovni čas, prejme 1100 evrov temeljnega dohodka, od tega gresta 402 evra nazaj državi v obliki prispevkov. Če gre za samostojnega podjetnika, ki si v želji po dostojni pokojnini nakazuje višje prispevke, mu na računu ostane seveda manj. A drugače je pri tistih, ki koristijo polovični delovni čas iz naslova starševstva. Slednje je vlada v času prvega vala najprej popolnima spregledala, nato jim je dodelila polovično pomoč in na koncu ugotovila, da si vseeno zaslužijo polno. No v PKP5 so šli še korak naprej in samostojni podjetniki dobijo 1100 evrov ter jim po plačilu polovičnih prispevkov na računu ostane 900 evrov. Nekaterim.

Diskriminirani starši

Medtem ko bodo nekateri dobili torej več kot drugi, pa so se predvsem tisti, ki so se za koriščenje polovičnega delovnega časa odločili v letošnjem letu, močno na slabšem. PKP namreč predvideva, da so do pomoči upravičeni tisti, katerih prihodki so v letu 2020 glede na leto 2019 upadli za več kot 20 odstotkov. Če pa s. p. ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma letu 2020, je do pomoči upravičen le tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije koronavirusa znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. In tu za marsikoga nastopi velika težava, saj Furs povprečne dohodke računa glede na opravljene delovne dni.

Manj je več

Ko Furs začne računati povprečne dohodke, ne gleda na to, koliko prometa je v resnici nekdo opravil v letu, ampak dohodek preračuna na posamezne dni oziroma mesece. Tako ima denimo Janez Novak, s. p., ki je lani zaslužil 24.000 evrov in je bil zavarovan za polni delovni čas, v letu 2019 2000 evrov mesečnega prihodka. V letu 2020 se je odločil zaradi starševstva preiti na polovični delovni čas in zaradi vseh okoliščin zabeležil veliko manjši promet v višini 16.000 evrov. Na prvi pogled je tako seveda upravičen do pomoči, a ker je bil na polovičnem delovnem času, mu Furs šteje, da je mesečno v povprečju zaslužil 2666 evrov, kar je v primerjavi s prejšnjim letom celo porast, in ne znižanje.

Ne upajo prositi za pomoč

V časih, ko so vrtci in šole zaprti ter številni starši niti ne morejo normalno opravljati svoje dejavnosti, bodo tako številni izpadli iz kroga prejemnikov pomoči. V spletnih skupinah samozaposlenih na družbenih omrežjih tako mrgoli zapisov, kot je na primer sledeči: »Moj mož je leta 2019 delal 40 ur na teden, letos 20 ur na teden, saj je imel krajši delovni čas zaradi starševstva. Vračati bo moral spomladansko pomoč. Za to niti zaprosil ni ...« Še hujše je pri tistih, ki so bili lani na porodniškem dopustu, o čemer govori sledeči zapis: »Ker sem bila v letu 2019 do devetega meseca na porodniškem dopustu in se v prihodke šteje bruto porodniška in osemurni delovnik, sem pri sorazmernem izračunu komaj čez. Problem je v tem, da je bruto porodniška okoli 800 evrov na mesec, to pomeni, da se lahko od pomoči poslovim že, če sem v letu 2019 povprečno zaslužila 400 evrov na mesec.«

Nekateri samostojni podjetniki so zaradi take ureditve prek OZS že poskušali nagovoriti vlado, naj pogoje za dodelitev pomoči spremeni, a kot je videti iz predloga PKP6, takih popravkov vlada trenutno ne predvideva.