Življenje med štirimi stenami lahko predstavlja poseben stres za posameznika

Psihosocialno zdravje med karanteno – Pogovor, pogovor, pogovor

A. K.
25. 10. 2020, 15.52
Posodobljeno: 25. 10. 2020, 15.54
Deli članek:

Več kot sedem mesecev po prvi ustavitvi javnega življenja se Slovenija znova zapira. Zdravstveni strokovnjaki pri tem opozarjajo na skrb za fizično in psihosocialno zdravje.

Bobo
V času socialne izolacije je nujno ohranjati stike tako ali drugače (fotografija je simbolična).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že marca oblikoval spletno podstran, ki ljudem svetuje, kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronavirusa. Pomembno je poudariti, da je vsak izmed nas odgovoren zase, a le skupaj lahko premagamo ta izziv. NIJZ vsekakor odsvetuje poseganje po alkoholu in ostalih drogah, svetuje pa čim več pogovora z bližnjimi ali prijatelji. Če teh ni ali če postane stiska prehuda, pa obstajajo ljudje, ki vam lahko pomagajo.

Eni izmed množice oseb, ki so že marca svoje usluge dale na voljo za lajšanje stisk drugih, so študenti psihologije. Med njimi je tudi Blaž Uršič, ki je pojasnil motivacijo za podvigom približno 40 študentov. V pogovoru za Novice Svet24 je Uršič opisal poplavo objav, nasvetov in strahov iz različnih naslovov, zaradi česar so se sami čutili dolžne, da s svojim znanjem oblikujejo kratke strokovne nasvete, namenjene širši populaciji o tem, kako obvladovati skrbi, se soočiti z anksioznostjo, organizirati čas in ohranjati medosebne odnose.

KAM PO NASVET

Facebook stran Psihosocialna podpora ob koronavirusu je po začetnem pozitivnem odzivu vzpostavila še svetovalnico, pri tem pa so se povezali z Društvom psihologov Slovenije. S pomočjo profesorjev in vodilnih strokovnjakov na tem področju so oblikovali obrazce in ustrezne protokole. Kdorkoli je želel, se je lahko obrnil na njih za enkratni 45-minutni pogovor s študentom psihologije. Svetovalnica ni nikoli zares prenehala delovati in znova poziva ljudi, naj se obrnejo na njih, če so v stiski ali če se želijo samo z nekom pogovoriti.

RANLJIVE SKUPINE

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete na telefone za pomoč v stiski: – klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), – zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan); klic je brezplačen, – TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro); klic je brezplačen. (vir: NIJZ) 

Izredni profesor z oddelka za psihologijo Robert Masten je kot zelo pomemben dejavnik pri prvem valu izpostavil mrežo podpore, ki se je oblikovala med strokovnjaki in ključnimi institucijami. Na naše vprašanje o tem, kaj novega se je stroka naučila po prvi ustavitvi javnega življenja, je Masten izpostavil vidik, ki poudarja, da so učinki ukrepov zelo različni od človeka do človeka. Medtem ko so nekateri sposobni novo stanje sprejeti kot izziv, so nekateri drugi bolj ogroženi. Ranljive skupine v tem primeru tvorijo ljudje, ki imajo slabo socialno mrežo, in seveda tisti iz nižjih socialnih slojev, ki bivajo v manjših stanovanjih in si pogosto ne morejo privoščiti tehnoloških rešitev, ki olajšujejo aktualno stanje. V takšnih družinah so dodatno prizadeti otroci, ki jim starši ne znajo pomagati, ko pride do tehnologije.

Več tujih raziskav govori o tem, da so mlajši med najbolj izpostavljenimi; pri otrocih je več vedenjskih težav, socialna izolacija pa bolj kot druge skupine prizadene mladostnike. Masten dolgoročno pričakuje poslabšanje duševnega zdravja med ljudmi, še več težav pa vidi v bližnji prihodnosti, če bo zdravstvena kriza privedla do resnejše gospodarske krize.

SKRBI, SKRBI, SKRBI

Uršič je povedal, da so bile ravno skrbi glede prve zaposlitve ali strah pred izgubo službe pogosta skrb tistih, ki so se obrnili na njih po pomoč. Mladi psihologi opozarjajo, da je dobro, da skrbi naslavljamo na bližnje, tudi sami pa se v svetovalnici poskušajo z ljudmi pogovarjati predvsem kot prijatelji. In zakaj je pomembno, da se še pravočasno začnemo pogovarjati o svojih občutjih? »Brez pozornosti se skrbi večajo. Če jih zapremo v intimo notranjega sveta, rastejo in rastejo in so težje obvladljive,« je dejal Uršič in dodal, da je reševanje težav pozneje vse zahtevnejše. »Vsak od nas vzame psihološko svetovanje šele kot zadnjo opcijo. Obisk psihologa ali psihoterapevta je še vedno tabu tema.«

Uršič je sicer poudaril, da se z novimi generacijami ta stigma vendarle počasi rahlja. V času koronavirusa opaža različna neustrezna svetovanja in pobude, ko posamezniki brez strokovne podlage nudijo svoje usluge, zato meni, da je še toliko bolj pomembno, da se ljudje obrnejo na njih ali koga podobnega. Ko v svetovalnici ocenijo, da gre za težavo, ki je potrebna resnejše obravnave, takšno osebo napotijo naprej k ustreznemu strokovnjaku.

DODATNE OBREMENITVE

Po Mastenovih besedah je značilnost te krize potencialna vrsta različno osnovanih strahov in negotovosti, vezanih na zdravje in probleme ekonomske narave, kar pomeni, da so tisti ljudje, ki so sicer bolj tesnobni, še dodatno obremenjeni. Uršič je dejal, da so bile med mladimi zelo pogoste težave povezane z odnosi: »Povprečne, navadne težave so tako prerasle v nekaj nepremostljivega.«

Poleg pandemije koronavirusa Masten opaža tudi širitev pojavov, ki jih lahko imenujemo za »pandemijo« osebnostne nezrelosti, določene patološkosti, lenobnosti in visokega standarda. »Navajeni smo udobja in temu se je težko odpovedati ... Odraz zrelosti je, da lahko obvladujemo svoje potrebe in kakovostno živimo ob upoštevanju nekih omejitev,« je dejal doktor znanosti Masten.