Kadrovanje

Vlada išče šefa urada za komuniciranje, agencije za okolje ...

S. J.
26. 6. 2020, 19.30
Deli članek:

V javni upravi je trenutno na voljo 64 zaposlitev. Vlada je v sredo objavila razpis za direktorja urada za komuniciranje, danes pa se izteka šest razpisov na ministrstvu za okolje, kjer med drugim iščejo generalnega direktorja agencije za okolje, generalnega sekretarja ministrstva, dva generalna direktorja diktoratov in glavnega inšpektorja.

STA
Vlada janeza Janše še vedno pospešeno kadruje.

Dan pred največjim državnim praznikom je vlada Janeza Janše opravila še nekaj kadrovskih zamenjav, med katerimi je bila tudi nekdanja direkorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat, ki je bila tako razrešena že drugič v treh mesecih.
Pirnatova je bila pred in ob izbruhu epidemije koronavirusa v Sloveniji prvi obraz vladnih novinarskih konferenc, zadnjo je v tej vlogi je imela le nekaj ur pred imenovanjem vlade Janeza Janše v parlamentu.

Očitki in novo imenovanje

Teden dni po ustanovni seji vlade jo je ta, sestavljena iz SDS, SMC, NSi in Desusa, razrešila. Iz vrst največje vladne stranke pa so začeli prihajati očitki, da je Pirnatova, poleg nekdanjega premierja Marjana Šarca, najbolj odgovorna za epidemijo. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je NIJZ označil za izpostavo Socialnih demokratov.

Kljub temu je vlada Pirnatovo še isti dan imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. Na tem položaju je ostala tri mesece, dokler je ni vlada v sredo razrešila, saj je kot generalno direktorico direktorata za zdravstveno varstvo za polni mandat imenovala Marijo Magajne, ki je zadnja tri leta vodila Zdravstveni dom Idrija. Pet let je bila tudi direktorica NIJZ, ta položaj pa je zasedla leta 2008, pred iztekom prve Janševe vlade.

Vlada je v sredo izvedla še nekaj kadrovskih imenovanj in objavila razpis za direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom). Prejšnjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc je razrešila že na ustanovni seji in za vršilca dolžnosti imenovala nekdanjega poslanca SDS Mira Petka.

Miro Petek zdržal en teden

Teden dni kasneje je bil Petek že zamenjan, vlada pa je za vršilca dolžnosti imenovala prvega odgovornega urednika televizije in portala Nova24, Uroša Urbanijo. Slednji je svoj pohod na področju medijev začel leta 2005, ko se je prva Janševa vlada oziroma SDS lotila »uravnoteženja« medijskega področja in ga nastavila za urednika notranjepolitične redakcije na Slovenski tiskovni agenciji, kjer so se medosebni odnosi po njegovem prihodu drastično poslabšali.

Po parlamentarnih volitvah leta 2008 ga je tedanji direktor RTV Slovenija Jože Možina postavil za odgovornega urednika portala MMC. Tudi tu se je kmalu zapletel v konflikt z zaposlenimi, padale so celo kazenske ovadbe.

Ko je Janša leta 2012 drugič prevzel vodenje vlade, je prek TSmedie, ki je del državnega Telekoma, startal s projektom nove televizije, urednik informativne oddaje Danes na Planet TV pa je postal Urbanija. Sledil je nov razdor. Dve leti kasneje, ko so v oddaji predvajali prispevek o prepovedi maše za nerojene otroke in njihove starše, je dobil odpoved kot tehnološki višek.
Urbanijo je v njegovi medijski karieri vseskozi spremljal konflikt, zgražanja večjega dela politike, tudi koalicijskih strank, in javnosti pa je bil deležen kmalu po nastopu funkcije vršilca dolžnosti vladnega urada za komuniciranje.

Zunanje ministrstvo je namreč v Bruselj poslalo tako imenovano Logarjevo depešo, v kateri je med drugim pisalo, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima in da niso nepristranski. Kmalu se je izkazalo, da je besedilo zapisa pripravil urad za komuniciranje, a Urbanija ni nikoli razkril, kdo je dejanski avtor.

Koalicijske stranke SMC, NSi in Desus so se na začetku disancirale od depeše, mesec dni kasneje pa v palamentu niso podprle sklepa, da je besedilo pristransko.

Kadrovanje na okoljskem ministrstvu

Rok za prijavo na razpis za direktorja Ukoma je 9. julij. Kandidat mora imeti slovensko državljanstvo, primerno visokošolsko izobrazbo, sedem let delovnih izkušenj in dokazilo o nekaznovanosti. Ker gre za pomemben vladni urad, ki komunicira tudi s tujino, v oči pade zahteva po le osnovni ravni znanja enega tujega jezika.

Na spletni strani vlade so sicer trenutno objavljeni razpisi za 64 prostih delovnih mest v javni upravi in 18 razpisov različnih mednarodnih organizacij, za katere prosta delovna mesta se lahko potegujejo tudi Slovenci.

Država med drugim išče tri generalne direktorje direktoratov, štiri svetovalce, dva generalna sekretarja, načelnika upravne enote Koper, voznika na veleposlaništvu v Zagrebu in več pravosodnih policistov.

Daleč največ, kar 20 prostih delovnih mest je na finančni upravi, kadrovska prenova pa se obeta na ministrstvu za okolju, ki ga vodi Andrej Vizjak iz SDS. Okoljevarstvene organizacije so do ministra zelo kritične, saj podpira gradnjo hidroelektrarn, prav tako je še vedno zagovornik šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.

Na okoljskem ministrstvu je v teku šest razpisov za različna delovna mesta oziroma položaje. Danes se izteka prijavni rok za generalnega direktorja Agencije RS za okolje (Arso), ki jo od zamenjave vlade kot vršilec dolžnosti vodi Iztok Slatinšek.
Do zamenjave je prišlo že na prvi vladni, nočni seji, saj je dotedanja generalna direktorica Lilijana Kozlovič postala pravosodna ministrica. Kozlovičeva je devet let vodila koprsko upravno enoto, nato pa je bila na parlamentarnih volitvah leta 2014 izvoljena za poslanko na listi SMC. V letih 2016–2018 je bila generalna sekretarka vlade Mira Cerarja. Lani spomladi jo je vlada Marjana Šarca imenovala za vršilko dolžnosti Arsa, decembra lani jo je imenovala za generalno direktorico s petletnim mandatom.
Prav tako see danes izteka pet preostalih razpisov, prek katerih na okoljskem ministrstvu iščejo še generalnega sekretarja ministrstva, generalna direktorja direktorata za okolje ter direktorata za vode in investicije, direktorja direkcije za vode ter glavnega inšpektorja za okolje in prostor.

Zamenjava na mestu slednjega se bo zgodila po tem, ko je vlada v začetku maja razrešila Zorana Matića. Njegovo imenovanje v času Šarčeve vlade je v javnosti vzbudilo sum strankarskega kadrovanja. Ministrstvo je spadalo pod kvoto SMC, vodil ga je Simon Zajc, Matić pa je bil njihov nekdanji poslanec.

Zajc, ki je prav tako član SMC, je takrat zatrdil, da je Matić usposobljen in primeren za vodenje okoljskega inšpektorata, saj ima tako vodstvene izkušnje kot strokovne kompetence. »Ima deset let delovnih izkušenj na področju inšpekcijskega nadzora, saj je bil inšpektor višji svetnik na inšpektoratu za kulturo in medije od leta 1999 do 2009,« je dejal Zajc.

Ob zamenjavi vlade, okoljski resor je prevzela največja vladna stranka SDS, je Zajc odšel z vrha ministrstva za okolje na mesto državnega sekretarja na »domačem« ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi njegov strankarski šef Zdravko Počivalšek.