"Bistvo tega primera je to, da bomo dobili precedenčno sodbo glede arhiva unije, se pravi definiral se bo arhiv unije. Današnjo obravnavo pa ocenjujem kot zelo pozitivno, ker so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena našim argumentom," je poudarila slovenska zastopnica Katja Rejec Longar v prvem odzivu za medije po obravnavi.

Pri tem je še zlasti izpostavila to, da je treba arhiv opredeljevati ozko in funkcionalno, da torej ECB ne more na abstraktni ravni zatrjevati, da je bilo poseženo v njen arhiv, če ne izkaže konkretnih okoliščin, zakaj bi to poseglo v njeno delovanje. Po oceni Slovenije je široka razlaga privilegijev in imunitet v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, med katerimi je spoštovanje pravne države.

Domnevno kršenje nedotakljivosti arhivov ECB

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v nacionalni preiskavi po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 o privilegijih in imunitetah unije k pogodbi o delovanju EU. V skladu z zakonodajo EU se sicer privilegiji in imunitete na zahtevo nacionalnih organov lahko odpravijo, vendar se ta možnost v tem primeru ni uporabila, pojasnjuje komisija.

Tehnično je nemogoče vzeti le tri dokumente

V obravnavi je bilo danes večkrat izpostavljeno vprašanje, zakaj ni Slovenija prosila za odpravo privilegijev in imunitet. Rejec Longarjeva odgovarja, da niso iskali dokumentov ECB, temveč izključno dokumente, ki so se nanašali na pristojnosti Banke Slovenije v nacionalnem svojstvu. "A tehnično je v današnji digitalni dobi nemogoče vzeti samo tri dokumente, logično je bilo, da so vzeli cel prenosnik," je ponazorila.

Komisija izpostavlja tudi, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Komisija, ki jo je na obravnavi zastopala Barbara Rous Demiri, poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

Slovenija zavrača tudi ta očitek. Navedbe ECB, da slovenska stran ni stopila v stik z njimi, po navedbah Rejec Longarjeve ne držijo. Slovenski tožilec ni pustil ECB voditi preiskave, je bil pa v okviru tega vedno pripravljen sodelovati z ECB, pripravljen je bil tudi na kompromise in težko se mu kar koli očita, je poudarila zastopnica.

Poravnava možna, če komisija umakne tožbo

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je deset dni pred obravnavo odjeknila novica, da je premier Janez Janša pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Komisija na pismo po razpoložljivih informacijah za zdaj ni odgovorila.

Na vprašanje, ali je poravnava možna, je zastopnica Rejec Longarjeva danes dejala, da je ta vedno možna v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

V obravnavi danes ni bilo govora o možnosti umika tožbe, razen na eni točki, ko je zastopnik ECB mimogrede omenil, da so sicer priča predlogom za umik tožbe, a je nato, kot je bilo razumeti, te svoje besede umaknil. Svoja stališča je danes v obravnavi sicer posebej predstavila tudi ECB, ki jo je zastopal Aljoša Šega.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je na koncu sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so v lanskem letu v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Sodbo je tako mogoče pričakovati konec leta.