sebastijan zupanc
GZS
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije.

Kako morajo biti, kar zadeva odpadne tekoče in trdne snovi, ki jih »proizvedejo«, urejeni slovenski domovi? Kakšni so načini zbiranja in čiščenja odpadnih tekočin in trdnih snovi za obstoječe in novozgrajene stanovanjske hiše?

V Sloveniji se morajo vse komunalne odpadne vode pred izpustom v naravno okolje obdelati tako, da so vplivi na naravno okolje kar se da majhni. V še ne tako davni preteklosti so se komunalne odpadne vode neočiščene spuščale v bližnje vodotoke ali pa so zgolj ponikale v zemljo. Predvsem na podeželju so uporabljali tudi suha stranišča. Skozi razvoj družbe in spoznanja o škodljivosti izpuščanja komunalnih odpadnih voda v okolje smo pričeli s temi odplakami ravnati na ekološko manj škodljiv način. Na zaključku vodov za odvajanje komunalnih odpadnih voda so se zgradile čistilne naprave, ki obdelujejo vodo tako, da očistijo prek 90 odstotkov vseh nesnag. Novejše komunalne čistilne naprave pa očistijo odpadne vode tudi do 98-odstotno. Danes je za vse objekte obvezno čiščenje komunalnih odpadnih voda. Praviloma se morajo objekti priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, na koncu katerega se komunalne odpadne vode čistijo na centralni čistilni napravi. 

Kaj naj storijo tisti, ki živijo na območjih, kjer ni kanalizacije ali ni načrtovana? Kaj morajo storiti po zakonu? 
Povsod, kjer javnega kanalizacijskega omrežja (še) ni in se nanj ni mogoče priključiti, mora biti čiščenje komunalnih odpadnih voda urejeno individualno z aerobno ali anaerobno malo komunalno čistilno napravo. O mali komunalni čistilni napravi morajo razmišljati povsod, kjer ni urejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda z javnim kanalizacijskim omrežjem. 

Kakšen je strošek, če se odločimo zanjo? Kaj so njene prednosti?

Stroški za nakup in vgradnjo male komunalne čistilne naprave (MKČN) so različni in odvisni od velikosti MKČN, od njenega proizvajalca in geoloških danosti zemljišča, kamor se ta naprava vgrajuje. V Zbornici komunalnega gospodarstva ocenjujemo, da strošek nabave in vgradnje kakovostne MKČN za štiričlansko družino lahko seže od 2500 pa vse do 5000 evrov. Pri izbiri je treba biti pozoren tudi na to, da tipska čistilna naprava izpolnjuje vse zahteve skladno z zakonodajo. Zbornica komunalnega gospodarstva na svojih spletnih straneh vodi seznam malih čistilnih naprav, ki izpolnjujejo zahteve za vgradnjo, ki jih predvideva veljavna zakonodaja. O prednostih malih komunalnih čistilnih napravah pa sploh ne moremo govoriti, ker je čiščenje odpadnih komunalnih voda obvezno. Lahko pa govorimo o čistilnih napravah, ki delujejo bolje ali slabše. Treba pa je poudariti, da je za dobro delovanje MKČN pomembno zavedanje, da se v stranišče in ostale odtoke ne odlagajo tekoči in drugi odpadki, ostanki jedilnih olj in da se za čiščenje uporablja biološko razgradljiva čistila, ki niso (pre)agresivna.

Lahko našim bralcem pojasnite, kaj je mala komunalna čistilna naprava in kaj je biološka čistilna naprava?

Pojem mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je širok in predstavlja napravo, ki čisti odpadne komunalne vode do največ 50 populacijskih enot (PE). Ena PE obremenjenosti čistilne naprave je približno enako, kot jo bremeni ena oseba – če poenostavim; če je nazivna zmogljivost čistilne naprave za pet PE, to pomeni, da je primerna za objekt, v katerem stalno biva do pet oseb. MKČN so lahko različne izvedbe; lahko so tipske aerobne ali anaerobne, poznamo pa tudi rastlinske, ki temeljijo na trstičnih gredah. Medtem ko pri aerobnih MKČN vlogo čiščenja prevzemajo mikroorganizmi (bakterije), pri rastlinskih čistilnih napravah vlogo čiščenja odpadne vode prevzamejo rastline. Pri aerobnih čistilnih napravah delovanje temelji na tem, da moramo v fazi čiščenja v aeracijski bazen dovajati prek puhala čist (s kisikom obogaten) zrak, ki ga potrebujejo bakterije za razkroj blata. Pri anaerobnih MKČN svežega zraka ni treba dovajati. V obeh primerih pa je treba občasno iz čistilne naprave odstraniti odvišno blato, ki ostane od čiščenja odpadnih voda. To blato vsebuje odmrle bakterije in mineralne snovi, ki so v fekalnih odpadnih vodah.