Prometna varnost

Na slovenskih cestah ubijata neprilagojena hitrost in alkohol

P.K.
13. 6. 2020, 07.45
Deli članek:

Vsako leto za posledicami najhujših nezgod v prometu umre okoli 100 Slovencev, okoli 6000 pa se jih poškoduje.

Nataša Juhnov
Število umrlih je bilo leta 2018 najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč, to je od leta 1954.

Leto 2018 je bilo z vidika števila umrlih in poškodovanih udeležencev v prometnih nesrečah najuspešnejše, odkar se podatki o tem sploh zbirajo. Lani je bilo nekoliko slabše. Najslabše v zadnjem desetletju pa leta 2011.

Lani je umrlo 91 udeležencev cestnega prometa, kar je v primerjavi z letom prej malo več. Leta 2018 je namreč za posledicami nezgod preminilo 87 ljudi. Število umrlih je bilo tako leta 2018 najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč, to je od leta 1954.

Manj prometa, več nesreč

Tudi število hudo telesno poškodovanih se je tega leta v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 3,5 odstotka; hudo telesno poškodovanih je bilo skupno 821 udeležencev, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Leta 2017 je sicer v nezgodah na cestah umrlo 99 Slovencev, v sledečih letih pa: 2016 – 125, 2015 – 111, 2014 – 97, 2013 – 116, 2011 – 129 in leta 2010 – 127. 

Kar zadeva letošnje leto, je zanimivo, da se število nezgod na cestah, čeprav je bilo prometa zaradi epidemije okoli pol manj, ni zmanjšalo. V drugi polovici marca 2020, ko se je javno življenje povsem zaustavilo, je bilo samo na avtocestah za 63,66 odstotka manj osebnih vozil kot v enakem obdobju lani ter za 38,38 odstotka manj tovornih vozil. Podoben trend se je nadaljeval tudi aprila.

Za manj stresa

Kljub temu je bilo v drugi polovici marca, ko je torej že veljala karantena, za pet odstotkov več prometnih nesreč (zaradi neprilagojene hitrosti) kot v enakem obdobju lani. Sicer letos do konca marca na slovenskih cestah beležijo skupno 3628 nezgod.

Kaj pa nas v prometnem smislu čaka v naslednjih mesecih, je težko napovedati. Poletni čas je na slovenskih cestah zelo naporen, ali je pričakovati, da bo zaradi zdravstvene situacije kaj manj potovanj in s tem tudi manj prometa, je težko reči. Je pa Družba za avtoceste RS (Dars) ob tej priložnosti opozorila, naj bomo pri vožnji predvsem uvidevni do drugih voznikov. »Gostota prometa po avtocesti je velika. Zato se večina potovanj, vsaj v konicah, odvija v kolonah. Če smo pri takšnih vožnjah umirjeni in tudi obzirni do drugih voznikov, bodo manj stresne,« poudarjajo.

Ob tem predstavijo značilnosti uvidevnega voznika; to so pažnja na ustrezno varnostno razdaljo, razumevanje, da se na priključkih vozila vključujejo pred njegovo vozilo, omogočanje prepletanja vozil s prehitevalnega na vozni pas ali obratno. Njegova odlika je tudi, da se mu nikoli zelo ne mudi.