Podjetja podatke sporočajo različnim institucijam, Surs pa je dolžan jamčiti za njihovo zaupnost. Do teh podatkov je želel priti član »protikorona« skupine pod vodstvom Mateja Lahovnika, ekonomist Sašo Polanec. Ker jih ni dobil, je Lahovnik po telefonu poklical predsednika vlade Janeza Janšo. Takoj zatem je vlada na Janšev predlog razrešila direktorja Sursa Bojana Nastava.

Kaj je ključna težava?

Najbolj varovane podatke je Polanec zahteval v imenu skupine, ki deluje kot neformalno združenje. Lahovnikova skupina namreč od prvega dne nima nobene pravne podlage za svoje delovanje. Njeni člani niso prejeli sklepov o imenovanju, zato ne odgovarjajo nikomur. Tudi podatkov, ki jih pri svojem delu pridobijo od državnih organov, niso dolžni varovati.

Bojan Nastav
STA
Bojan Nastav je moral s položaja direktorja Sursa oditi, ker ni hotel kršiti zakonodaje.

Najbolj varovane podatke je Polanec zahteval v imenu skupine, ki deluje kot neformalno združenje. Takoj po razrešitvi je odstavljeni direktor Sursa ostal brez dostopa do službene elektronske pošte. Šlo je za do zdaj najhujši politični poseg v neodvisnost institucije, ki razpolaga z največjo bazo podatkov v Sloveniji.

Takšna pravna siva cona onemogoča nadzor nad njihovimi morebitnimi zasebnimi posli, konflikti interesov in postranskimi zaslužki. Člani skupine, ki za svoje delo uradno ne prejemajo plačila, so namreč tudi podjetniki. Sodelujejo z zasebnimi naročniki: eni delajo za podjetja, drugi sedijo v nadzornih svetih. Delo v svetovalni skupini in podatke, ki jih bodo pri tem pridobili, bodo lahko uporabili kot referenco za pridobivanje prihodnjih poslov. Nič ne kaže na to, da bi vlada položaj Lahovnikove skupine nameravala urediti.

Največja baza podatkov v Sloveniji

Nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi katera od vlad predčasno razrešila direktorja Sursa – do petka, 21. maja, ko je Janševa vlada na hitro razrešila Bojana Nastava. To je storila na dopisni seji. Takoj zatem je odstavljeni direktor Sursa ostal brez dostopa do službene elektronske pošte. Njegov naslednik Tomaž Smrekar se je še isti dan moral zglasiti pri predsedniku vlade, razkrivajo podatki o obiskih v Janševem kabinetu.

Šlo je za do zdaj najhujši politični poseg v neodvisnost institucije, ki razpolaga z največjo bazo podatkov v Sloveniji. Za potrebe uradne statistike zbira rojstne, zdravniške, premoženjske in druge osebne podatke prebivalstva. Ima vpogled v socialno sliko države, naravne vire in drobovje slovenskega gospodarstva. Tudi zato ji zakonodaja zagotavlja neodvisnost od politike in zunanjih vplivov, zaradi česar je državni statistični svet včeraj zahteval ustavno presojo razrešitve direktorja. Bojan Nastav za pojasnila ni dosegljiv.

Ob razrešitvi sta Janša in Lahovnik navajala različne razloge zanjo. Predsednik vlade je odkrito dvomil o strokovnosti Bojana Nastava, sicer doktorja uradne statistike, ki je pet let služboval tudi v Organizaciji združenih narodov.

saso polanec pl2
Primož Lavre
Do podatkov Sursa je želel priti član Lahovnikove skupine, ekonomist Sašo Polanec.

Konkretnejši je bil Lahovnik. »Lahko potrdim, da smo imeli težave predvsem pri oddaljenem dostopu (do podatkov, op. a.). V naši skupini sta tudi dva vrhunska ekonometrika, in ko načrtujemo ukrepe in predvidevamo, kakšni bodo njihovi učinki, seveda potrebujemo podatke takoj, in to čim bolj ažurne. Tako da je ključno, da te podatke imaš, sicer je ukrepe težko načrtovati,« je dejal takrat.

Lahovnik potrdil, da je bil na zvezi z Janšo

Več virov je za Necenzurirano.si potrdilo, da je bil Nastav razrešen prav na zahtevo svetovalne skupine. V njenem imenu je Surs za podatke zaprosil Polanec. Sprva po ustaljeni poti, z uradnim zaprosilom, na katero je Surs odgovoril, da lahko podatke dobi ob določenih pogojih, ki jih predpisuje zakonodaja. Komunikacija je nato prenehala. Hitro je postalo jasno, zakaj. V zgodbo se je vmešal predsednik vlade.

Lahovnik je za Necenzurirano.si potrdil, da je bil zaradi Sursa na zvezi z Janšo. Za pojasnila, katere podatke je zahtevala skupina, pa nas je napotil k Polancu. »Zanimal sem se za širok nabor podatkovnih baz, ki bi omogočale spremljati tekoče stanje v gospodarstvu in opozarjati na potencialna tveganja glede brezposelnosti in gospodarske aktivnosti po različnih značilnostih podjetij,« je pojasnil Polanec.

Ne gre za podatke, ki jih Surs že obdela in združi, ampak za tako imenovane surove podatke o stanju v slovenskem gospodarstvu. Te Surs pridobiva ali od drugih institucij ali od podjetij. Številni so občutljive narave, recimo podatki o stanju blaga, naročilih, vrednostih nabav ali nakupov zemljišč, prihodkov od najemnin ...

Tudi zato do teh podatkov ni mogoče priti kar tako, še najmanj na daljavo, o čemer je govoril Lahovnik. Vpogled v Sursovo bazo je za raziskovalne namene dovoljen le ob predhodni odobritvi, v varni sobi in šele po tem, ko uslužbenci podatke anonimizirajo – torej zakrijejo sledi za konkretnimi podjetji. Iz varne sobe se ne sme odnašati podatkov, ki niso zaščiteni. Brez nadzora bi lahko podatki odtekli v neprave roke, Surs pa je dolžan varovati statistično zaupnost.

Janez Janša
STA
Nič ne kaže, da bi Janša nameraval pravno-formalno urediti položaj Lahovnikove skupine.

Janševi svetovalci v pravni sivi coni

Sašo Polanec je zahteval vpogled na daljavo, ki je po zakonu dovoljen le ob posebnih pogojih. Vse to so v Lahovnikovi skupini vedeli. Polanec sam priznava, da »bi bil dostop do podatkov mogoč šele po več mesecih zaradi zapletenih procedur odobravanja prošenj in priprave podatkov v anonimizirano obliko«.

Poleg tega je bila varna soba zaradi epidemije do 1. junija zaprta. »Ključni ekonomski ukrepi so se dotlej že oblikovali brez možnosti vpogleda v takšne podatke,« nam je dejal Polanec.

Zakaj so torej Janševi svetovalci za »protikorona« ukrepe kljub temu zahtevali zamenjavo direktorja Sursa, ni jasno. Toda dogajanje sproža številna vprašanja o načinu in pogojih njihovega dela. Od državnih institucij zahtevajo dostop do najbolj varovanih podatkov. Za funkcionarje ali javne uslužbence, ki dostopajo do njih, veljajo stroga pravila odgovornosti pri razpolaganju z njimi. Pri članih Lahovnikove skupine teh omejitev ni.

Gre namreč za popolnoma neformalno združenje, ki deluje brez pravne podlage. Njegovi člani nimajo z vlado sklenjenih nobenih pogodb ali drugih dogovorov. Na enak način je recimo deloval zdaj že nekdanji krizni štab za boj proti epidemiji, ustanovljen takoj po nastopu Janševe vlade, ki se je pozneje izkazal za nezakonitega.

tomaž smrekar
STA
Nastavov naslednik Tomaž Smekar

Ali in kdaj je vlada sploh uradno ustanovila skupino, ni mogoče ugotoviti, saj o tem v njenih sporočilih za javnost ni sledu. Lahovnik nam je včeraj dejal, da ni dobil nobenega sklepa o imenovanju. »Takšnega sklepa vlade ni. Matej Lahovnik je kot vodja skupine povabil različne osebe, da pomagajo snovati ustrezne ekonomske ukrepe,« je pojasnil Polanec.

Kaj svetovalci – podjetniki počnejo s podatki?

Vpogled v Sursovo bazo je za raziskovalne namene dovoljen le ob predhodni odobritvi, v varni sobi in šele po tem, ko uslužbenci podatke anonimizirajo – torej zakrijejo sledi za konkretnimi podjetji. Brez podlage Vladna skupina za »protikorona« ukrepe je popolnoma neformalno združenje, ki deluje brez pravne podlage. Njegovi člani nimajo z vlado sklenjenih nobenih pogodb ali drugih dogovorov.

Večina članov skupine so podjetniki, ki sodelujejo z zasebnimi naročniki. Sašo Polanec je eden naših največjih strokovnjakov za ekonometrijo – vedo, ki se ukvarja prav s statistično obdelavo ekonomskih podatkov. Kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani ima tudi status samostojnega podjetnika. Skupaj z Igorjem Mastenom, še enim članom skupine, ima v lasti podjetje Repopool, ki je nameravalo razviti platformo za skupinske nakupe. Masten pa je solastnik podjetja Econlab, ki je vzporedno analiziralo vrednost vladnih intervencijskih ukrepov.

Kljub temu Polancu in drugim članom skupine ni bilo treba podpisati nobenega sporazuma o varovanju podatkov, ki bi jih pridobili pri delu skupine in bi jih lahko uporabili za druge posle. Zakaj ne? »Ustanovljeni smo bili v času krize. Nismo se ukvarjali s pravnimi podlagami,« je dejal Lahovnik.

Toda vlada je direktorja Sursa zamenjala 21. maja, že teden dni po tem, ko se je odločila preklicati epidemijo. Mar res do zdaj ni bilo časa za ureditev pravnega položaja skupine? Ali pa Janša svetovalce, ki uradno delajo brez plačila, namerno pušča v sivi coni, ki onemogoča nadzor nad morebitnimi zasebnimi posli posameznih članov?

»Moje delo v skupini zajema le posvetovanje. Ekonometričnih analiz ne opravljam,« je zatrdil Polanec. »Sodelujem pri pripravi Mikrosimulacijskega modela trga dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja in vodim mednarodni projekt, ki ga sofinancira javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS). Trenutno ne sodelujem z nobenim zasebnim naročnikom,« je dodal za Necenzurirano.