Kar imajo Slovenci povedati, jasno pokažejo s svojimi napisi na transparentih, pa tudi z drugimi dejanji in gestami.

Nazadnje sta dva igralca v okviru protestov, uperjenih proti kulturnemu ministrstvu, svojo nejevoljo izrazila tako, da sta odvrgla svoja oblačila. Na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi je namreč v torek popoldne potekala druga akcija za kulturo, po epidemiji eno od najbolj prizadetih področij. Igralec Primož Bezjak se je protestno slekel, kar je za njim storila še igralka Katarina Stegnar.

Jezni vzkliki

Približala se jima je policija, ki je Bezjaka želela legitimirati, kar se je ostalim zbranim zdela pretirana poteza. Ostali udeleženci protesta, ki so pričali dogodku, so se začeli spraševati, po kateri zakonski podlagi so uvedli ta postopek. To je zanimalo tudi Bezjaka, kar je policistu tudi izrazil, nakar mu je ta predstavil člen, na podlagi katerega se sklicuje pri legitimaciji. Protestniki so po tem dogodku začeli na glas izpostavljati pravico do svobodnega izražanja in na koncu vzklikati še: »Represija, policija, represija policija!« Tudi ostale protestnike je sicer ves čas spremljala in popisovala policija.

slačenje
STA
Primož Bezjak, igralec, in njegova stanovska kolegica sta protestno odvrgla oblačila.

Spomnimo tudi na to, kaj se je nedavno dogajalo pred ministrstvom za okolje in prostor. Na vhodu ministrstva se je zadrževalo nekaj protestnikov, ki so opozarjali na, kakor pravijo, »ugrabljanje narave«. Sedeli so pred vhodom v prostore ministrstva, pri čemer jih je varnostnik pozval, naj se umaknejo. Ker tega niso storili, je prišla policija. Ta jih je, kot nam je povedal eden od protestnikov, Marin Medak, pozvala, naj se umaknejo. Ker tega niso storili, odredili so jim tudi legitimacijo, ki so jo nekateri od njih zavrnili, so jih začeli enega po enega nositi v policijsko vozilo. »Najprej so fizično odnesli tri protestnike, nato pa sem bil na vrsti še jaz, ki sem sicer na protest prišel nekoliko kasneje kot ostali. Policistom sem dejal, da jim lahko pokažem osebni dokument; kljub temu so me odnesli v marico in nas odpeljali na policijsko postajo,« je povedal.

Dobili so denarno kazen

Pojasnil je še, da jim niso prav jasno povedali, zakaj so jih odvedli. Menda so jim omenili le, da ne smejo tam sedeti, kasneje se je šele bolj razjasnilo, da so na policiji pristali zaradi legitimacije, ki so jo nekateri zavrnili. Doživeli so policijski postopek, katerega izkupiček so bile globe od 400 do 600 evrov zaradi neupoštevanja varnostnika, uradne osebe, prekrška iz naslova javnega reda in miru, in ker so jim odrekli legitimacijo.

Na družbenih omrežjih so protestniki sporočili, da je šlo za pasiven, miroljuben protest, pri katerem vstopajočih v stavbo niso aktivno ovirali, »s svojo prisotnostjo jim bomo le dali misliti o svojem početju, saj bodo za dostop do računalnikov, kjer se po navodilih ministra za uničevanje okolja dogaja kup za slovensko naravo in ljudi škodljivih reči, morali dobesedno stopiti prek nas«, so zapisali na družbenem omrežju Facebook.

Dogajanje pred ministrstvom so nato analizirali z brezplačno odvetniško pomočjo in se odločili, da sodno varstvo zahtevajo za eno osebo, »saj so pri tej policisti naredili kar nekaj postopkovnih napak, razvidnih iz videomaterialov. Za ostale tri smo pa že plačali polovične globe, h plačilu katerih so prispevali njihovi podporniki.« Za primerjavo so omenili leto 2018, ko so se na enak način postavili za pravice narave v Albaniji. »Policisti so nas, na najbolj kontroverznem gradbišču, zanimivo, varovali in nam jasno dali vedeti, da imamo pravico onemogočati vstop mehanizacije na gradbišče in tako izraziti svoje mnenje.«

Pisanje s kredo prekršek?

Napeto je bilo tudi med protivladnim protestom pred sedežem SMC v bližini državnega zbora (DZ). Protestniki so s kredo pisali po tleh, zaradi česar je reagirala policija in uvedla prekrškovni postopek zoper šest oseb. »Policisti so udeležence opozorili na kršenje 13. člena zakona o varstvu javnega reda in miru. Na protestu, ki je sicer potekal mirno, je Policijska uprava (PU) Ljubljana opravila 43 postopkov ugotavljanja identitete, ugotovila sedem kršitev javnega reda in miru, eno kršitev zakona o javnih zbiranjih ter 28 kršitev odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah. Zaseženih je bilo nekaj transparentov.«

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je v zvezi s protesti dejala, da se je treba zavedati, da policija izvaja prakse in navodila oblasti. »Oblast se je spremenila in spremenile so se tudi prakse policije, ki se premikajo v smeri sankcioniranja, preganjanja svobodnega govora in izražanja. Lahko ponazorim s primerom. Naš inštitut je organiziral dve podobni akciji; eno pod prejšnjo oblastjo, eno pod trenutno. Prva je bila tek okoli državnega zbora proti ukinitvi dodatka za aktivnost, druga pa sprehajanje z lončnicami okoli državnega zbora. Odziv policije je bil pod prejšnjo in zdajšnjo oblastjo popolnoma različen. Pod prejšnjo oblastjo so nas policisti malo čudno gledali, ampak so bili spoštljivi. V tej akciji, pod trenutno oblastjo, pa smo bili vsi popisani, prav tako so bili številni sprehajalci okoli DZ deležni zbadljivih komentarjev s strani policije. Se je pa treba zavedati, da ni vsak policist minister Hojs, torej ne smemo reči, da so vsi ljudje, ki delajo v tej instituciji, taki. Lahko pa kritiziramo delovanje same institucije,« je dejala.

Ni primerjave z Ameriko

Pravnica Nataša Pirc Musar se je tudi odzvala na dogajanje. Poudarila je, da bi morala biti policija neodvisna od politike. »Namen tega organa je, da skrbi za javni red in mir, ne glede na to, kdo je na oblasti. Res pa je, da je delovanje policije nedvomno odvisno od vsakokratnega vodstva. In če mene vprašate, je ena od primarnih nalog vodstva policije ravno ta, kako in na kakšen način bodo pri svojem delu zagotavljali neodvisnost od dnevne politike.«

Glede zadnjih protestov pa je dejala, da se moramo zavedati, da policija vedno lahko najde kakšno določbo v velikem številu prekrškov, ki jih ima pod svojo ingerenco. »Osnovni motiv vsakogar, ki ima v rokah kaznovalne vzvode, nikakor ne bi smel biti političen, ampak striktno praven, kar pomeni, da je glavno, kar mora policija spoštovati pri svojem delu, načelo sorazmernosti. To pomeni, da je treba vsak primer presojati glede na okoliščine, v katerih se je zgodil. Policija bi teoretično lahko na vsakem prehodu za pešce vsak dan stala in nadzirala tiste, ki gredo mimo zebre ali čez rdečo luč. Dejstvo je, da je tak prekršek storjen, ali je ta prekršek ogrožal zdravje ali življenje drugih, je pa seveda drugo vprašanje. Nedvomno bo policist zelo strogo kaznoval pešca, ki je skočil pri rdeči luči pred avto, malo manj pa nekoga, ki je pri prazni cesti prekršil to pravilo. Na koncu bi rekla še, da pri nas, če se primerjamo z ameriško situacijo, policija še ni prekoračila meje pretirane represivnosti. Tudi protestniki so miroljubni. Ali je sicer policija upravičeno reagirala na čisto vsako čačko na cesti, pa naj bralci presodijo sami.«

policija
STA
Svoboda mirnega zbiranja je človekova pravica, vključena v številne mednarodne dokumente človekovih pravic.

Odprta in poštena družba

Da je svoboda mirnega zbiranja človekova pravica, vključena v številne mednarodne dokumente človekovih pravic, pa je poudarilo Društvo Amnesty International Slovenije. »Naša pravica do protesta – kar pomeni, da lahko brez strahu povzdignemo svoj glas – je zelo pomembna. V to sodi tudi mirno protestiranje z drugimi, kjer lahko skupaj izražamo nestrinjanje z odločitvami, politikami oziroma nameni oblasti, sporočamo, kakšne družbe si želimo, ali se zoperstavljamo krivicam. Tako izražanje stališč – brez strahu ali nezakonitega poseganja – je osrednjega pomena za življenje v odprti in pošteni družbi,« poudarjajo v društvu.

Prav zato je slovenski Amnesty že pred tedni, ob prvih rahljanjih ukrepov, sprejetih zaradi epidemije covida-19, oblasti pozval, naj zagotovijo tudi pravico do javnega zbiranja z namenom protesta. »Javna zbiranja so namreč lahko omejena za zaščito javnega zdravja, a mora biti tako omejevanje sorazmerno in časovno zamejeno. Oblasti morajo dokazati, zakaj so omejitve potrebne, oziroma sprejeti najblažjo možno obliko omejitve. A še vedno nismo prejeli konkretnega odgovora na to, kakšne so strokovne podlage za omejevanje števila ljudi, ki želijo skupaj z drugimi protestirati (od 1. 6. na 200), medtem ko je to v številnih drugih vidikih družbenega življenja že veliko bolj sproščeno (na primer ta teden so odprte osnovne šole za učence vseh razredov),« so izpostavili.

Kot so še dodali, preverjajo, ali je policija popisala ljudi na protestih in/ali zaplenila njihove transparente na podlagi vnaprej podane kazenske ovadbe predsednika vlade zaradi žaljenja oziroma žaljive obdolžitve. »Tako vnaprejšnje ovajanje nedoločenega kroga oseb za še nestorjena dejanja bi lahko bila zloraba kazenskopravnih institutov ali omejevanje svobode izražanja. Za pojasnila smo že zaprosili policijo, a še nismo prejeli odgovorov,« so še sporočili iz Društva Amnesty International Slovenije.

Odziv policije

S PU Ljubljana smo preverjali zakonske podlage za različna ravnanja policije nad protestniki, ki so razburjala javnost. Iz njihovega odgovora je razvidno, da so policisti, ko so popisovali protestnike ali zahtevali njihovo legitimacijo, ravnali po zakonu. »Pooblastilo policije za izvedbo postopkov ugotavljanja identitete oziroma izvedbo identifikacijskega postopka izhaja iz zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki v 33. členu določa policijska pooblastila. V 40., 41. in 42. členu pa določa točen postopek in okoliščine, kdaj lahko takšen postopek izvedejo,« so pojasnili.

Glede tega, kdaj lahko nekoga odvedejo v policijsko vozilo, kar se je na primer zgodilo v primeru protestnikov pred ministrstvom za okolje, pa so povedali, da »ko identifikacijskega postopka ni mogoče izvesti drugače, lahko osebe privedejo v policijske prostore na podlagi 57. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. V kolikor se osebe aktivno oziroma pasivno upirajo, lahko policisti uporabijo sorazmerno prisilno sredstvo za izvedbo naloge,« so pojasnili. Glede sprožitve postopka zaradi pisanja s kredo po tleh pa so nam s PU sporočili, da bi nekaj takega ob izpolnjenih potrebnih elementih lahko predstavljalo prekršek ali celo kaznivo dejanje, če bi z njim bila izpovedana prepovedana vsebina.