Pojasnilo NIJZ
Na Kreka smo naslovili tudi vprašanje, kako komentira očitke o nepoznavanju vladnih odlokov in ali namerava zaradi spodrsljajev odstopiti s položaja direktorja NIJZ. Na slednje odgovora ni bilo, so pa na NIJZ odgovorili, da je »Krek na novinarski konferenci predstavljal strokovno stališče z vidika javnega zdravja, medtem ko so novinarji spraševali predvsem o pravnih vidikih uporabe mask in drugih ukrepih, ki pa jih je sprejel odločevalec. Nacionalni inštitut je strokovna inštitucija in ne more pojasnjevati zakonodaje in je interpretirati«.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je bila ena prvih institucij, ki se je po zamenjavi oblasti znašla na udaru vlade Janeza Janše. Že v prvih dneh je s položaja direktorice razrešila Nino Pirnat. Začasno jo je zamenjal Ivan Eržen, ki je prav tako kmalu padel v nemilost vlade, saj je javno podvomil o smiselnosti nekaterih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije.

Na vladnih novinarskih konferencah se je v imenu NIJZ v začetku aprila začel pojavljati nov obraz – Milan Krek, tedaj še predstojnik koprske enote zavoda. Že ob njegovem prvem nastopu je postalo jasno dvoje. Prvič, da bo Krek precej bolj poslušen vladi kot predhodnika. V njenem konfliktu s 25 epidemiologi, ki so z odprtim pismom opozorili pred »degradacijo NIJZ kot neodvisne strokovne institucije«, je odkrito stopil na stran vlade. In drugič, da je Krek pri branjenju ukrepov vlade pripravljen izreči tudi marsikaj, kar nima podlage v stroki. Na necenzurirano.si so zbrali nekatere najodmevnejše Krekove izjave v zadnjih dveh mesecih.

»Brez ukrepov bi v Sloveniji imeli 480 tisoč okuženih oseb in 90 tisoč mrtvih« (6. april)

Ob svojem uvodnem nastopu je Krek vladne ukrepe branil s katastrofičnimi številkami, ki jih med epidemijo covida-19 niso beležili v nobeni državi na svetu. Če bi se njegove napovedi uresničile, bi se namreč okužila skoraj četrtina vseh prebivalcev Slovenije, umrl pa za en Maribor ljudi. Naša država bi imela rekordno smrtnost, saj bi umrl skoraj vsak peti okuženi. Za primerjavo: v ZDA, ki imajo 328 milijonov prebivalcev, se je do zdaj po uradnih podatkih okužilo slaba dva milijona ljudi. Umrlo jih je 107 tisoč, torej šest odstotkov ugotovljenih okuženih. Dejanska smrtnost je zaradi neodkritih okužb verjetno precej nižja.

»V Sloveniji opažamo porast števila bolnikov na intenzivnih enotah, ki pa še ni dosegel svojega vrha. Pričakujemo, da se bo število še povečevalo.« (11. april)

Na čem je Krek temeljil svojo napoved, ni znano, a z njo ne bi mogel bolj zgrešiti. 11. aprila je bilo na intenzivnih enotah v slovenskih bolnišnicah 35 bolnikov, v poznejših tednih pa je to število začelo padati. Že teden dni pred Krekovo izjavo je sicer začelo padati tudi število ugotovljenih novih okužb. Krekove apokaliptične napovedi so bile na »liniji« z vlado, ki je takrat rahljanje ukrepov pogojevala z nadzorom nad okuženimi. Že takrat je postalo jasno, da bo Krek najverjetnejši novi direktor NIJZ.

»Najbolj se bojim kresovanj. En sam prvomajski žur lahko pripelje do katastrofe.« (25. april)

Sledil je nov Krekov nastop in izjava, v kateri je vsaj ena večja netočnost. Če ljudje res serijsko ne bi upoštevali priporočil ob velikonočnih praznikih, ki so bili letos med 10. in 12. aprilom, bi se zaradi inkubacijske dobe rast števila okuženih povečala že prej – tudi v tednu pred 25. aprilom. A to se ni zgodilo. Ravno nasprotno, število novih okužb v Sloveniji je po 16. aprilu, ko so jih zabeležili 35, začelo strmo padati. Le redko je bilo višje od 10 na dan.

Toda Krek tega padajočega trenda očitno ni zaznal. Zakaj je na dan, ko je bilo ugotovljenih 15 novih okuženih, govoril o »prvomajski katastrofi«? Ker je s tem argumentom utemeljeval, da »je prepoved gibanja med občinami nujna«. S tem je šel spet na roko vladi. Le nekaj dni prej je namreč ustavno sodišče deloma zadržalo vladni odlok, ki je omejeval gibanje ljudi med občine.

»Do odločitve o nadaljnjih sprostitvah ukrepov želimo na inštitutu počakati približno 14 dni, da bi videli rezultate dozdajšnjega sproščanja.« (5. maj)

Servilnost je Krek dobro unovčil. Vlada ga je namreč tik pred prvomajskimi prazniki imenovala za direktorja NIJZ. Že pred tem je postalo jasno, da je Krek le figura za poznejšo legitimacijo vladnih ukrepov, ki niso podprti z zdravstvenimi argumenti, in ne kot sogovornik, ki bi v imenu NIJZ te ukrepe narekoval s strokovnega stališča. Tudi zato ne preseneča, da je vlada konec aprila odpravila odlok o omejitvi gibanja na občine, ki ga je Krek še nekaj dni pred tem javno branil. Kam piha veter, je hitro ugotovil tudi Krek. Ko je vlada brez posvetovanja s stroko začela odpirati javno življenje, je tudi sam začel opuščati retoriko zagovarjanja strogega zaprtja javnega življenja.

»Preklic epidemije je ustrezen, saj smo prešli v fazo, ko se situacija umirja.« (15. maj)

Še preden so na NIJZ »videli rezultate dozdajšnjega sproščanja«, o katerih je 5. maja govoril Krek, je vlada na dopisni seji 15. maja razglasila konec epidemije. To je storila, ne da bi pred tem pridobila mnenje epidemiologov. Kreka to spet ni motilo. Ravno nasprotno, v treh tednih je od govorjenja o »prvomajski katastrofi« postal zagovornik preklica epidemije.

»Pri nošenju mask ne gre za obveznost, ampak priporočilo« (28. maj)

Odpiranje javnega življenja je prineslo številne zaplete in protislovja pri navodilih NIJZ. Pogosto so se izkazala za neživljenjska, denimo pri šolskih avtobusih. To zmedo in rastoče nezaupanje v NIJZ je najbolje simboliziral Krek. 28. maja je govoril, da je nošenje mask priporočljivo, ne pa tudi obvezno. Dan pozneje je vlada sprejela sklep, po katerem je v določenih primerih še naprej obvezno nošenje zaščitnih mask, denimo v zaprtih javnih prostorih, kjer ni mogoče zagotavljati razdalje.

»Navodila so obširna, nisem še vsega prebral, vsi ukrepi, ki niso bili preklicani, veljajo naprej do preklica.« (1. junij)

Farsa s pravili glede nošenja mask je vrhunec dosegla v ponedeljek, ko je Krek javno priznal, da obširnih navodil NIJZ še ni prebral. Strokovna avtoriteta in zaupanje v NIJZ se je pred očmi javnosti sesulo v prah. Na novinarsko vprašanje, ali lahko torej posameznik stopi brez maske v trgovski center, je Krek odgovoril, da »težko razlagam vsako priporočilo posebej, naj ljudje preberejo ukrepe in se jih držijo«. Zdaj velja, da so maske »priporočljive in zato obvezne«.

K temu velja prišteti zmedo pri odpiranju meja, kjer se pravila spreminjajo tako rekoč iz dneva v dan. Še prejšnji četrtek so policisti na meji dobili obvestilo, da morajo vsi, ki prihajajo iz tretjih držav, v dvotedensko karanteno. Že dan pozneje je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da je ureditev enaka kot prej, pri čemer je odlok ves čas ostal popolnoma enak. »Od ponedeljka do četrtka je bilo dovoljeno, potem je bila ocena, da imamo problem. Nato smo ponovno ocenili, da lahko do ponedeljka pustimo, da lahko pridejo domov državljani in prebivalci, ki so bili v tretjih državah,« je novinarjem pojasnil Krek.

V položaju, ko strokovna institucija postane le organ za potrjevanje vladnih, še tako nesmiselnih, nelogičnih ali zmedenih ukrepov, njen direktor pa prvi apologet te prakse, nas lahko skrbi. V programu dela je Krek poudaril, da se na razpis ni prijavil zaradi plače ali neprebolelih ambicij, ampak zato, da NIJZ pomaga s svojim optimizmom, dobro voljo in izkušnjami. S svojimi dejanji dokazuje nasprotno – da je v naskoku na vrh NIJZ videl zadnjo večjo karierno priložnost.

Že po dobrem mesecu mandata je tako jasno, da Krek ni zrel za položaj, na katerem bi država in družba potrebovali strokovno nesporno in pokončno avtoriteto, ki bi v javnosti uživala zaupanje. Sploh če bo res prišel drugi val epidemije.

Na NIJZ pojasnjujejo

Zaradi vsega naštetega smo na NIJZ naslovili vprašanja za Kreka. Prosili smo za komentar očitkov in odgovor, ali bo zaradi vse blamaže, ki je omajala zaupanje v institucijo, ki jo vodi, odstopil s položaja direktorja NIJZ. Na slednje odgovora ni bilo, so pa na NIJZ odgovorili, da je »Krek na novinarski konferenci predstavljal strokovno stališče z vidika javnega zdravja, medtem ko so novinarji spraševali predvsem o pravnih vidikih uporabe mask in drugih ukrepih, ki pa jih je sprejel odločevalec. Nacionalni inštitut je strokovna inštitucija in ne more pojasnjevati zakonodaje in je interpretirati«. Odgovor NIJZ torej še enkrat potrjuje, da odločitve Vlade RS in strokovna stališča nimajo popolnoma nič skupnega.