Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je obdelal podatke 212 med seboj zelo raznolikih občin, v katerih živi več kot dva milijona prebivalcev, z namenom, da ugotovi, kako zdravi smo v posameznih delih države oziroma kako se podoba zdravja pri nas spreminja skozi leta.

Izsledke iz občin so spremljali več let in jih tudi primerjali. Zdaj so informacije zgostili in so javno dostopne ter predstavljajo ključne kazalnike zdravja v slovenskem prostoru. Kaj so ugotovili? V zadnjem času je v primerjavi s prejšnjim letom manj bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše je tudi število prebivalcev, ki so prejeli zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka oziroma duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novoodkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi raki, saj stopnje novih odkritij te bolezni še vedno naraščajo, sporoča NIJZ.

Manj samomorov

Izpostavili so tudi, da se nadaljuje trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Poročajo tudi o postopnem zmanjšanju števila samomorov, in to že peto leto zapored. »V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 odstotkih slovenskih občin.«

Spodbuden podatek je tudi, še navajajo, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem ugotavljajo, da število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji ostaja enako visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko so začeli spremljati ta kazalnik.

Kapi, zlomi in sladkorna

Po podatkih NIJZ smo Slovenci vsako leto več časa bolniško odsotni. V primerjavi z letom 2016 se je odsotnost z dela zaradi bolezni povečala za skoraj 90 odstotkov. 

Pri nekaterih kazalnikih pa so zaznali poslabšanje, v dobri polovici občin se je na primer v primerjavi z lani povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Sprememba se je pojavila tudi pri bolniški odsotnosti, ki že peto leto zapored narašča. V primerjavi z letom 2016 se je ta povečala kar v 88 odstotkih slovenskih občin in se je v vsej državi v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca. Izsledki inštituta so pokazali tudi, da se je povečala udeležba v državnih presejalnih programih za raka. »V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Programu Svit povečala v 90 odstotkih slovenskih občin, odzivnost v programu Zora pa v 64 odstotkih občin. Presejanost v programu Dora je prav tako visoka in na ravni Slovenije presega 76 odstotkov.«

Mladi: prevelika teža in marihuana

Dobra novica je tudi, da se na ravni Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred nekaj leti je bil telesni fitnes otrok iz osnovnih šol v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na sto. Hkrati je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je sicer med osnovnošolskimi otroki 24,5 odstotka prekomerno prehranjenih.

Če je govor o mladih, vzbuja skrbi še nekaj, in sicer zloraba drog. Je namreč tako, da je vsak peti slovenski 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik že kdaj v življenju uporabil konopljo. Tudi sicer NIJZ ugotavlja, da je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga med Slovenci. Svarijo, da njena redna uporaba lahko povzroči zasvojenost, zmanjša učne zmožnosti, poveča tveganje za prometne nezgode ter povzroči dihalne, srčno-žilne in duševne motnje ter bolezni. Znano je, da se zasvojenost v višjem deležu razvije pri ljudeh, ki so drogo začeli uporabljati že v mladosti.

Izstopa ta občina

NIJZ in Zlati kamen sta se letos prvič odločila podeliti tudi naziv občina zdravja tisti občini, ki je prepoznala zdravje kot pomembno vrednoto in bila izrazito aktivna pri skrbi za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev s številnimi aktivnostmi na različnih področjih delovanja občine in njenih prebivalcev. Med nominiranci za naziv so bile občine Črna na Koroškem, Jesenice, Ljutomer, Kočevje, Mokronog - Trebelno, Pivka, Ptuj, Velenje in Tolmin, pri čemer je naziv prejela prav slednja občina z okoli 11.000 prebivalci.