Tretji protikoronski paket

Bo skrajšan delovni čas nadomestil ukrep čakanja na delo?

G.G./STA
15. 5. 2020, 14.53
Posodobljeno: 15. 5. 2020, 14.56
Deli članek:

Vlada je sindikatom in delodajalcem predstavila smernice za tretji protikoronski zakon, v katerem bo nosilni ukrep shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, vredna pol do ene milijarde evrov.

STA
Janez Cigler Kralj pravi, da bodo prisluhnili vsem mnenjem.
Shema, za katero naj bi bilo po prvih ocenah namenjenih od 500 milijonov do ene milijarde evrov - odvisno od stanja na trgu dela - bo predvidoma veljala do 31. decembra letos.

Glavo besedo je imel minister za delo Janez Cigler Kralj. Povedal je, da bo predlog sofinanciranja skrajšanega delovnega časa zastavljen tako, da bi država z evropskimi sredstvi sofinancirala do polovice delovnega časa posameznega delavca. Višina subvencije bi bila fiksna glede na obseg skrajšanega delovnega časa zaposlenega. Ukrep naj bi bil ponujen vsem panogam in naj bi pokril vso pomoč gospodarstvu in trgu dela, delodajalci pa so danes že opozorili tudi na potrebo po ohranitvi ukrepa začasnega čakanja na delo. Cigler Kralj sicer meni, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ustrezno nadomestilo ukrep čakanja.

Skrajšanjega delovnega časa ali čakanje

Da bi nova shema povozila ukrep čakanja na delo, se sicer posebej bojijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Kot je ob robu seje povedal predsednik OZS Branko Meh, je slovensko gospodarstvo v recesiji, "nekateri so še čisto na tleh in še do konca leta ne bodo imeli nobenega dela, zato bi prišlo zelo prav, da bi imeli zaposlene na čakanju". Skladno s tem so predlagali, da si lahko podjetja izberejo ali skrajšanje delovnega časa ali čakanje na delo.

Vavčerji niso nadomestilo za regres

Cigler Kralj je med predvidenimi ukrepi iz tretjega protikoronskega zakona izpostavil še vavčerje za koriščenje storitev pri slovenskih turističnih ponudnikih, s katerimi želijo pomagati "panogi, ki je nedvomno ena najbolj prizadetih". Niso pa ti vavčerji zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust, je zagotovil. 

Hkrati naj bi novi zakon med skupine, upravičene do izplačila enkratnega kriznega dodatka, vključil še nekatere skupine, ki so bile doslej spregledani. Cilj je tudi preprečiti neupravičeno kopičenje enkratnih dodatkov, je dodal.

Minister je omenil še predvideno podaljšanje delovnih dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu, saj sezonskih delavcev močno primanjkuje.

Socialni partnerji so danes tako ustanovili delovno skupino s področja gospodarstva, kmetijstva in ribištva ter delovno skupino s področja trga dela, sociale, izobraževanja in športa, ki bosta čez konec tedna pretresli osnutek zakona in pripravili pripombe ter ga predvidoma v ponedeljek uskladili.

Če se bo izšlo po željah vlade, naj bi ga potrdila in poslala v DZ v torek. Sindikati sicer pred tem pričakujejo še eno sejo ESS.

Sindikati ne bodo pristali na "časovni diktat"

Časa za pripravo novega paketa ukrepov torej ni veliko, kljub temu pa je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič poudarila, da na "časovni diktat" ne bodo pristali. "Naša ambicija je, da so predlogi usklajeni med socialnimi partnerji, sicer tega ne bomo šteli kot socialni dialog," je bila jasna.

Enako je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. "Sindikati smo danes jasno izrazili pričakovanje, da bo po zaključku dela obeh delovnih skupin sledila seja ESS, ki bo od končnega predloga zakona tudi sprejel stališče," je dejal.

Oba sta izpostavila problematiko socialnega dialoga in dejstvo, da se je ESS prvič sestal šele več kot dva meseca po nastopu mandata vlade Janeza Janše. "V zadnjih dveh mesecih bi težko govorili o socialnem dialogu," je dejala Jerkičeva. Počivavšek pa je opozoril, da se bo v prihodnjih dneh pokazalo, kako resno vlada misli s socialnim dialogom. To bo po njegovih besedah pomembno tudi v luči novega socialnega sporazuma, o katerem naj bi spregovorili že danes, a jim je za to zmanjkalo časa, je dodal.