Oster odziv

Intervju z Dejanom Židanom: To ni odgovornost enega ministra, to je način delovanja celotne vlade

Žiga Kariž
26. 4. 2020, 19.30
Deli članek:

Čeprav večina komunikacije med politiki in novinarji te dni poteka na daljavo, smo se s predsednikom stranke SD dobili v živo. Pogovor je potekal v živo, ob spoštovanju predpisanih ukrepov na dan, ko so se razkrila ozadja nakupov zaščitne opreme in ko je bila napovedana interpelacija zoper ministra Počivalška.

Denis Sarkić
Predsednik Socialnih demokratov k odstopu poziva celotno vlado.

Gospod Židan, kako bi opisali trenutno stanje v Sloveniji?

Kar zadeva obvladovanje epidemije, smo uspešni. To je zasluga ljudi, ki odgovorno in disciplinirano upoštevajo priporočila stroke in navodila državnih organov. Zato so državljani in državljanke Republike Slovenije zmagovalci, saj s tem, ko varujejo sebe, varujejo tudi najbolj ogrožene, starejše in bolj ranljive. Zato se jim iskreno zahvaljujem. Kar pa zadeva umeščenost Slovenije v evropski prostor, ukrepe za zajezitev gospodarskih in socialnih posledic ter informacije o načinu delovanja vlade, pa ne moremo biti zadovoljni. Sprememba strateške usmeritve Slovenije od jedrnih držav EU, zavezanih vladavini prava, demokraciji in človekovim pravicam, k višegrajski skupini, je škodljiva in nevarna. To se kaže tudi doma, s pritiski na medije in na tiste, ki mislijo drugače.

Nedavno ste izjavili, da trenutni vladi ne zaupate. Zakaj?

Socialni demokrati smo alternativa tej vladi, smo opozicija. Ključna naloga opozicije je, da nadzira delo vladajočih strank. In to moramo početi ves čas, učinkovito in trdno. Ob vseh teh aferah, ki prihajajo na dan, vidimo, kako je pomemben nadzor, nezaupanje pa je več kot upravičeno. V opoziciji nam je uspelo vzpostaviti dobro sodelovanje in nekaj skupnih projektov, da z močno demokratično opozicijo vzpostavimo protiutež napačni politiki vlade. Zelo pomembno pa je, da to in vsako vlado kontrolirajo tudi nevladne organizacije in mediji.

Kaj lahko poslanci v tem trenutku storite? Obdobje epidemije je občutljivo in če kdo nasprotuje vladnim ukrepom in vladi, se ga hitro lahko prikaže kot tistega, ki želi škodovati državi.

Janez Janša je ob nastopu vlade potegnil vzporednico med osamosvajanjem in epidemijo. Nam pa se res zdi, da se nam ponavlja iz tistega obdobja zgodba o trgovini z orožjem. Nerazčiščena afera skoraj trideset let obremenjuje slovensko politiko. Danes imamo afero o neki drugi trgovini in naša dolžnost je, da jo razčistimo in preprečimo. Kot opozicija bomo za to uporabili vsa razpoložljiva orodja. Zahtevali smo sklic odbora za zdravstvo. Vse štiri koalicijske stranke so zavrnile predlog odbora, da se oprema nabavlja brez posrednikov neposredno in bolj transparentno.

Zahtevali smo sklic Komisije za nadzor javnih financ, ker vsaka vlada potrebuje učinkovit in strog demokratični nadzor. Glede na to, kar vidimo, je nujno, da najkasneje naslednji teden vzpostavimo Komisijo za nadzor javnih financ z opozicijsko večino in poskrbimo za poglobljen in neodvisen nadzor. Pripravljamo pa tudi naslednje korake ...

Ali menite, da bi zaradi vseh zapletov pri dobavi zaščitne opreme katerega izmed ministrov morala doleteti interpelacija?

To ni odgovornost enega ministra. To je način delovanja in odgovornost celotne vlade. Zato smo Socialni demokrati vlado pozvali k odstopu, ker mislim, da po razkritjih v tej aferi nima nobene verodostojnosti več. O nadaljnjih korakih, tudi o interpelaciji zoper ministre ali vlade kot celote, pa se bom najprej pogovoril z drugimi voditelji opozicije. Samo enotna in močna opozicija je namreč lahko uspešna.

Denis Sarkić
"Govoriti, da bomo zaradi tega, ker pomagamo ljudem, družbi in gospodarstvu, morali čez nekaj časa pristati na nižji standard ljudi, je zavajajoče, nepotrebno in škodljivo."

Gospodarstvo pri komentiranju ukrepov vlade izraža precej nezadovoljstva. Prepozno in premalo pravijo. Kaj menite vi?

Prvi megazakon oziroma protikorona paket je bil zagotovo razočaranje, saj vlada ni upoštevala ne predlogov gospodarstva, ne predlogov sindikatov, ne nevladnih organizacij in tudi ne predlogov in amandmajev, ki smo jih pripravili v opoziciji. Čeprav so ves čas deklarativno napovedovali, da bodo upoštevali tudi naše predloge. Potem pa nas je povozil koalicijski valjar in niti en predlog ni bil sprejet. In tudi zato morajo zdaj ta zakon popravljati z drugim. Popravki zdaj kažejo boljšo smer, ampak bojim se, da ne bodo zadostovali in bodo preprečili globoko recesijo. Predlagali smo, da z ukrepi zasledujemo ohranitev zaposlenosti in vitalnosti gospodarstva. Da zagotovimo pomoč v epidemiji in omogočimo hitro okrevanje po njej. Predlagali smo učinkovit in dostopen model, ki zagotavlja pomoč vsem v skladu s prizadetostjo. Učinkovita in izdatna pomoč bi nas danes stala manj, kot nas stane dolgoročna škoda zaradi recesije. To bi bilo mogoče preprečiti. Jaz želim biti v politiki toliko optimist, da upam, da če bomo naše predloge dobro argumentirali in našli dobre rešitve, da bo kakšna tudi sprejeta.

Na ustavno sodišče ste skupaj z drugimi opozicijskimi strankami vložili zahtevo za presojo skladnosti dveh členov prvega megazakona z ustavo. Zakaj in zakaj šele zdaj?

Ker je za odgovorno vlaganje ustavnih presoj potrebna strokovna in natančna priprava. Samo tako lahko pred ustavnim sodiščem uspemo. Verjamem, da je gradivo, ki smo ga vložili, zelo dobro. Ob tem bi poudaril, da mi s to oceno ustavnosti ne napadamo zakona kot celote. Ta zakon mora veljati in tisti, ki potrebujejo pomoč, jo morajo dobiti. Napadamo pa dva člena zakona, s katerima država krepi represivni aparat, kar je popolnoma nepotrebno. Ves čas imamo vtis, da vladajoča politika epidemijo izkorišča za krepitev represije, zmanjšanje demokratičnih standardov. Napadamo pa tudi eno večjih neumnosti vlade, torej omejitev gibanja državljanov na občine, kjer bivajo. Vsi se zavedamo, da premiki ljudi na turistične destinacije v tem času niso primerni, ampak ne razumemo, zakaj je treba gibanje ljudi omejiti na občine. Ukrep je nerazumen, nesorazmeren, kontrola tega ukrepa pa zahteva ljudi, ki bi lahko bili koristni kje drugje. Hkrati pa ta oblast v neki svoji otroški trmi tega ukrepa ne želi pravočasno odpraviti.

Na družbenih omrežjih lahko vidimo veliko primerjav nastopov naših državnikov z nastopi tujih predstavnikov oblasti. Kako bi jih komentirali vi?

Moram ugotoviti, da so kritike, ki jih je bila deležna vlada, v zadnjem tednu očitno dosegle svoj namen in je komunikacija z nami državljani bolj spoštljiva in prijazna. Pred tem pa je kazalo, da vlada državljanom ne zaupa. Veliko je vzporednih z osamosvojitveno vojno, podobni obrazi in podobna retorika. Kot kaže, zanje vojna še vedno traja, čeprav je stanje popolnoma drugačno in je Slovenija med tem doživela velik napredek in postala sodobna demokratična država. Sam sem primerjal sporočila naše vlade s tistim, kar na primer govori Angela Merkel. Pri njej je poudarek predvsem na zahvali državljanom. Izraža spoštovanje in vliva pogum ter poskuša motivirati s pogledom v prihodnost. Pri nas pa vlada komaj skriva željo po večjem nadzoru in represiji. Če povem poenostavljeno: čutiti je željo, da bi se naša država iz neke moderne demokratične družbe razvijala v smeri Orbanove Madžarske ali pa Poljske.

Denis Sarkić
Vse štiri koalicijske stranke so zavrnile predlog odbora, da se oprema nabavlja brez posrednikov neposredno in bolj transparentno.

Kako bi komentirali komunikacijo vlade z mediji?

Videti je, kot da vladajoča koalicija, predvsem SDS, izkorišča trenutne razmere za svoj ideološki boj: dajmo si vse podrediti, imejmo medije pod nadzorom, ustvarimo državo, ki bo v nasprotju s tistim, kar si želijo Slovenci. In tu je vloga opozicije izredno pomembna, saj smo dolžni na tovrstne pojave opozarjati, glasno protestirati in v okviru parlamentarnih pooblastil tudi ukrepati. Prva večja skupna akcija štirih opozicijskih strank SD, LMŠ, Levice in SAB je bila ravno razkritje in resna razprava o neprimernem dopisu, ki ga je vlada poslala na Svet Evrope, pa tudi razprava o nesprejemljivi preusmeritvi težišča zunanje politike od jedrnih držav EU k Višegrajski skupini, čeprav je sprejeta in veljavna strateška usmeritev, kot jo je sprejel državni zbor, drugačna. Ocenjujem, da so pred nami časi, ko bomo morali biti izredno pozorni na vsako napačno odločitev, vsako napačno usmeritev. To je naloga opozicije, seveda pa tudi medijev kot najpomembnejših varuhov demokracije. Tega se zavedajo, zato si želijo podrediti medije, ker so mediji ključ do družbene miselnosti. Če pa želimo ohraniti demokratično Slovenijo, tega ne smemo dovoliti.

Kako vidite razmerje med strankami v koaliciji?

V opoziciji imamo občutek, da imamo vlado ene stranke in tri stažiste, ki so v zelo podrejenem položaju. In dogaja se jim to, kar se je nekaterim drugim strankam, ko so bili del koalicije skupaj s SDS. V objemu te velike stranke namreč izginjajo. Ne vem, ali je bil to njihov interes, a s tem, ko so v tej koaliciji, so to omogočili.

Tudi za vlado g. Marjana Šarca je bilo slišati, da je v njej precej samovolje največje stranke, a smo videli, da je bil na primer SMC zmožen »upora«. Tega zdaj ni.

V pretekli vladi je bilo jasno, da je sestavljena iz približno enako velikih strank, zato se je ustvarila neka oblika ravnovesja znotraj koalicije. Res je, da koalicija še ni čisto tekoče delovala, mogoče bi nam čez nekaj mesecev uspelo najti pravi način in bi delovali bolje. Ampak kljub temu se nam je uspelo dogovoriti o nekaterih pomembnih stvareh za državo in življenje v Sloveniji se je izboljševalo. Socialni demokrati smo bili tisti, ki smo ob vsem, kar se je dogajalo, vztrajali, da mora koalicija delovati naprej in da mora vsak prevzeti svoj del bremena. To je bila izkušnja, ki je pomembna predvsem zato, da se bomo znali pripraviti na delovanje v naslednji koaliciji. Zato si iskreno prizadevamo, da bi bolje sodelovali tako z LMŠ kot z Levico in s SAB.

Veliko hude krvi med državljani je povzročil sprehod predstavnikov vlade in predsednika države ob Kolpi. Minister Hojs meni, da tega ne bi smeli polemizirati. Kaj menite vi?

Jaz sem ob obisku državnega vrha na Kolpi kot državljan prejel tri sporočila: prvo, da visoki predstavniki oblasti ne vidijo smiselnosti ukrepov, ki so jih predpisali občanom, kajti v nasprotnem primeru bi se jih držali. Drugo: visoki predstavniki oblasti očitno menijo, da niso kot ostali in da pravila zanje ne veljajo. In tretje: vladne omejitve so povsem razvodenele. Saj če je visokim predstavnikom oblasti dovoljeno, da kršijo to, kar so sami predpisali in je edina sankcija to, da se javno opravičijo, s kakšno moralno pravico lahko potem ta oblast kaznuje kogarkoli drugega, ki bi kršil ta odlok?

Tam je bil tudi predstavnik države Borut Pahor, ki je še vedno del vaše stranke. Ob tem nas predsednik države spet preseneča z nekaterimi aktivnostmi, ki so za funkcijo predsednika države precej nenavadne.

Borut Pahor je bil nekoč predsednik Socialnih demokratov. Zdaj pa je predsednik države, ki je bil izvoljen s strani vseh državljanov. Z nekaterimi njegovimi potezami se strinjam in z drugimi tudi ne. Nikoli pa nisem želel njegovih ravnanj javno komentirati in tudi tokrat bo tako.

Ali menite, da bo ta vlada zdržala do rednih volitev?

Če uporabim diagnozo Janeza Janše v zadnjih tednih prejšnje koalicije, vsi dogodki in informacije kažejo, da ni daleč dan, ko bo tudi ta koalicija razglašena za klinično mrtvo. Glede na videno zame ta vlada nima več nobene moralne moči voditi Slovenijo skozi ta zahteven čas.

Kako pa gledate na sodelovanje z ostalimi opozicijskimi strankami? V preteklosti je bilo med vami veliko nesoglasij o tem, kdo je zaslužen za kaj.

Če bi se primerilo, da v opoziciji ne bi znali sodelovati, potem nismo vredni, da na naslednjih volitvah prevzamemo oblast. Naše ravnanje v opoziciji nam bo dalo legitimnost, da znova sestavimo koalicijsko vlado. Poznan vam je moj poziv strankam k boljšemu sodelovanju. Ta poziv je bil dobro sprejet, poteka intenzivna komunikacija med tremi predsedniki in eno predsednico opozicijske stranke, poteka intenzivna komunikacija med vodjami poslanskih skupin in samimi poslanskimi skupinami. Naš cilj je izpeljati čim več skupnih projektov in to nam v tem trenutku dobro uspeva. Dogovorili smo se tudi za neko obliko rotacije in se menjujemo pri tem, kdo je prvi podpisan pod pobude, ki jih vlagamo skupno. V tem trenutku ta »učna ura« poteka uspešno in mi vliva optimizem.

Denis Sarkić
"Jaz želim biti v politiki toliko optimist, da upam, da če bomo naše predloge dobro argumentirali in našli dobre rešitve, da bo kakšna tudi sprejeta."

Ekonomisti so ob začetku krize razlagali o helikopterskem denarju, ki ga v resnici nikoli ne bo treba vrniti oziroma se ga bo vračalo zgolj z obnavljanjem zadolžitve. Vlada zdaj že razlaga, da bo treba vse vrniti. Nas po zdravstveni krizi čaka novo obdobje ostrega varčevanja?

Danes sem sodeloval na pogovoru voditeljev evropske socialne demokracije. Za mizo je sedelo tudi več predsednikov vlad, evropskih komisarjev, predsednik Evropskega parlamenta. Soglasni smo, da Evropa zdaj potrebuje pogumno in razvojno monetarno politiko. ECB ves čas tiska denar, ampak ga je do zdaj usmerjala v banke. Zdaj jih moramo usmeriti v javne storitve (od zdravstva, sociale do raziskav), v gospodarstvo in v pomoč ljudem. Ne gre le za vprašanje preživetja, ampak tudi za novo dinamiko evropskega razvoja. Zdaj moramo spremeniti model varčevanja v model vlaganja. In to je ključna evropska dilema tega časa. Voditi z zgledom najboljšega gospodarstva, varne in solidarne družbe za vse, ali pa pristati na to, da bo evropski model življenja in demokracije zamenjala avtoritarna konkurenca novih globalnih sil. Ob pomoči ljudem in gospodarstvu je epidemija jasno pokazala, da je nujno okrepiti naše javne storitve in javno infrastrukturo, od zdravstva, skrbi za starejše, pa za digitalizacijo, za okolje in za raziskave in razvoj. Evropa s svojim modelom v globalnih razmerjih ne more zmagovati, če bo vztrajala pri napačni politiki zategovanja pasu. Govoriti, da bomo zaradi tega, ker pomagamo ljudem, družbi in gospodarstvu, morali čez nekaj časa pristati na nižji standard ljudi, je zavajajoče, nepotrebno in škodljivo.

Na koncu se dotakniva še aktivacije 37.a člena, pri katerem, kot kaže, vlada vztraja, čeprav ste pobudo v parlamentu enkrat že zavrnili. Zdaj so se oglasili tudi župani obmejnih občin.

Mi vidimo namero vlade, predvsem pa ministra, ki se obnaša kot minister za obrambo, ne pa notranji minister, kot čisto manipulacijo naših ljudi, ki živijo ob južni meji. Te manipulacije niso koristne ne za državo ne za družbo. Minister ne pove, da je bil tako v marcu kot v aprilu pritisk migrantov izrazito manjši kot v enakem obdobju lani. Naj spomnim, da je bil 37.a člen napisan v obdobju, ko je šlo čez Slovenijo skoraj pol milijona ljudi. Ne pove tega, da je povsem po nepotrebnem za izvajanje nerazumnih odlokov v notranjosti države angažiran velik del policije. Ti policisti bi morali biti na meji, da bi se naši ljudje počutili varne. Minister prav tako ne pove, da že zdaj slovenska vojska pomaga policistom na meji, ni pa jasno, zakaj jih je ta trenutek na meji tako malo. Mi smo vladi predlagali pet ukrepov, ki so nujni za vzpostavitev varnosti na naših mejah: prvič, premik slovenskih policistov, ki so zdaj angažirani za nadziranje izvajanja nerazumnega vladnega odloka, nazaj na meje, drugič: bistveno izboljšati nagrado rezervnim policistom, ki so za svoje delo premalo plačani, tretjič: že v tem trenutku lahko vlada pošlje na mejo bistveno več poklicnih vojakov, četrtič: predlagamo bistveno povišanje povprečnine, saj so zaradi epidemije občine dobile nove naloge, ki jih morajo financirati, zato z amandmajem predlagamo, da se glavarina zviša na 650 evrov, in petič: od vlade želimo in zahtevamo, da se pripravi nov strateški razvoj občin na južni meji in drugje, kjer ima država strateški interes. Le tako bomo celovito pomagali občinam in ne bodo predmet političnih manipulacij. Znova želim poudariti: mi zaupamo slovenski vojski, mi zaupamo slovenski policiji, ne zaupamo pa slovenski vladi, ki odloča.