Prelesnikova je v odprtem pismu premierju Janezu Janši, njegovi ekipi ter poslancem zapisala, da se zaveda, da so razmere povsod po svetu zahtevne in terjajo ustrezno ukrepanje. Informacijski pooblaščenec zato v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB) budno spremlja različne pristope k reševanju razmer in ugotavlja, da se je Slovenija brez jasnih strokovnih razlogov in argumentov znašla med tistimi državami, ki pravice posameznikov omejujejo nesorazmerno.
"Ni jasno, zakaj vlada in zakonodajalec kot potrebne in primerne ocenjujeta tako resne posege v zasebnost, zlasti preko širjenja policijskih pooblastil. V zadnjem mesecu smo v Sloveniji pri zagotavljanju pravice do zasebnosti stopili korak nazaj," ocenjuje.
Zato pozdravlja vložitev zahteve za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja 103. člena zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije coivida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Ustavno sodišče bo tako lahko po navedbah Prelesnikove preverilo potrebnost ukrepov zlasti z vidika ocen zdravstvene stroke ter pretehtalo vse vidike utemeljenosti, legitimnosti in sorazmernosti teh posegov.
Ribarjenje po podatkih
Vlade in različni pobudniki zasebnega sektorja se pri odzivu na pandemijo množično usmerjajo k uporabi tehnologij, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov, kar utemeljeno sproža številne pomisleke glede varstva zasebnosti, ugotavlja Prelesnikova. Takemu poskusu na ravni obvezne obdelave osebnih podatkov s strani države in v smeri sledenja lokaciji posameznikov, smo bili po njenih navedbah v Sloveniji priča s predlaganim besedilom 104. člena zakona o interventnih ukrepih, ki pa ga je koalicija umaknila.
A po ocenah Prelesnikove tudi besedilo 103. člena zakona o interventnih ukrepih vsebuje resen razlog za skrb. "Z vidika ustavne pravice do zasebnosti je sporno najmanj to, da bodo na njegovi podlagi represivni organi, med katere sodi policija, pridobivali osebne podatke za povsem nejasno opredeljene namene, množično in na zalogo. Gre za t. i. ribarjenje po podatkih brez vnaprejšnjega suma kršitve, ki tovrstnim organom glede na sodno prakso niso dovoljene," je navedla.
V demokratični družbi po njenih navedbah ne more biti sprejemljivo, da namesto inšpektorjev z inšpekcijskimi pooblastili, nadzor odločb izdanih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih izvajajo policisti z uporabo polnih (celo razširjenih) policijskih pooblastil.
Slovenija je glede varstva človekovih pravic po ocenah Prelesnikove na prelomnici, "spoštovanje ustave pa nam vsekakor omogoča, da ne zdrsnemo v družbo tistih držav, kjer se ob 70. obletnici sprejema Evropske konvencije o človekovih pravicah državljani sprašujejo, ali jim te pravice sploh še pripadajo".
