Školjka ni smetnjak

FOTO: To za nami ostane v kanalizaciji! Trdoživi vlažilni robčki, higienski pripomočki, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, igrače …

S.R.
21. 4. 2020, 11.40
Posodobljeno: 21. 4. 2020, 11.41
Deli članek:

Neustrezno odlaganje odpadkov v stranišča in s tem v kanalizacijske sisteme okolju in komunalni infrastrukturi povzroča občutno škodo, pred 50. svetovnim dnevom Zemlje opozarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva.

JP VOKA SNAGA
Maščobe, vlakna in ostali odpadki v odpadni vodi se sprimejo in ovijajo okoli opreme v pravo gmoto. Na sliki nivojsko stikalo v črpališču odpadne vode.

Svetovni dan Zemlje, s katerim se že 50 let zapored opozarja na pomen varovanja narave in okolja, ohranjanja naravnih virov ter trajnostnega prizadevanja za složno bivanje med človekom in Zemljo v luči hitrih globalnih sprememb, je kot vsako leto na sporedu jutri 22. aprila. Zato je zdaj primeren trenutek za opozorilo glede neobvladanega kopičenja odpadkov in pomanjkljivega sistema njihove obdelave, s čimer se po pojasnilih Zbornice komunalnega gospodarstva »kljub osveščenemu ravnanju posameznikov« v zadnjih letih srečujemo v Sloveniji. Poudarjajo, da to predstavlja veliko grožnjo našemu okolju, zato so komunalna podjetja v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo, ki poteka pod okriljem GZS-Zbornice komunalnega gospodarstva, začela akcijo »Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak,« s katero pozivajo k »odgovornemu ravnanju z odpadki s poudarkom na odgovornem ravnanju na področju odpadne vode, kjer vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega odlaganja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov.« 

Odpadna voda je obnovljiv vir

Gre za obnovljiv vir, ki se iz »hišnih kanalizacijskih sistemov po kanalizaciji odvaja na čistilne naprave, se tam prečisti in odvede nazaj v naravo, kjer se po zakonitostih vodnega kroga vnovič vrne v naše vodovodne sisteme kot pitna voda,« pojasnjujejo pri zbornici ter dodajajo, da komunalna podjetja v zadnjih letih v »sistemih zaznavajo čedalje večje količine odpadkov, ki tja ne sodijo, saj povzročajo veliko škodo infrastrukturi in okolju ter dodatne stroške pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov.« Odkar se soočamo s koronakrizo, pa po njihovih navedbah v kanalizacijskih sistemih svojo pot konča tudi zaščitna oprema, kot so rokavice in maske. Stvari so nevzdržne, zato so komunalna podjetja stopila skupaj in začela zgoraj omenjeno akcijo. 

JP VOKA SNAGA
Odpadki v kanalizaciji so prepojeni z organsko snovjo in je njihova obdelava bistveno dražja. Na sliki avtomatske grablje na komunalni čistilni napravi.

Visoko ceno plačajo uporabniki 

Kanalizacijski sistemi so namenjeni odvajanju odpadne vode, iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja, ne pa tudi najrazličnejših odpadkov, kot so odpadna hrana, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila, ki so prepogosti obiskovalci teh sistemov, opozarjajo pri zbornici. »Kar 80 odstotkov teh odpadkov predstavljajo vlažilni in čistilni robčki za enkratno uporabo, ki se skupaj z olji in maščobami ter drugimi odpadki sprimejo v večje tvorbe, ki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, tvorijo obloge, ki preprečujejo pretok vode, ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema,« še poudarjajo.

Posledica? Pogosto sicer nepotrebno dodatno vzdrževanje sistema ter posledično dodatni stroški tako neposredno za same uporabnike, če do tega prihaja znotraj stavb, kot tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov. To pa se posredno odraža tudi v višjih zneskih na položnicah. Po ocenah zbornice v Sloveniji zaradi tega na letni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za sanacijo škode na javni komunalni infrastrukturi, na evropski ravni pa od 500 milijonov do milijarde evrov letno. »V največjem slovenskem komunalnem podjetju JP VOKA SNAGA, ki skrbi za odpadno vodo 230.000 prebivalcev v osrednji Sloveniji, tako letno namenijo več kot 500.000 evrov za saniranje škode, ki jo povzročajo najrazličnejši odpadki, neustrezno odloženi v straniščno školjko. Teh odpadkov se na grabljah in sitih v njihovem upravljanju povprečno nabere za 1.500 ton, v peskolovih za 650 ton, masti in oljnih mešanic pa za kar 300 kubičnih metrov letno. Ogromne količine teh odpadkov povzročajo redne okvare črpalk, ki terjajo 80 deblokadnih posegov in 70 posegov za demontažo in čiščenje letno, akumulacijske bazene pa je treba sčistiti kar 180-krat letno,« dodajajo.

JP VOKA SNAGA
Vlažilni robčki za enkratno uporabo so stalni odpadki v odpadni vodi, ki pogosto mašijo strojno tehnološko opremo. Na sliki avtomatske grablje na črpališču.

Vlažilni in čistilni robčki niso toaletni papir

Kot pojasnjujejo, se vlažilni robčki od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi se hitro razpustili. Delci vlažilnih robčkov v vodi ostanejo v obliki mikroplastike, ki močno onesnažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. V primeru odlaganja vlažilnih robčkov v straniščne školjke večina mikroplastike ostane v tako imenovanem odvišnem blatu, ki lahko, če se uporabi na kmetijskih zemljiščih, prehaja v tla in vodo, tako povzroča obremenjevanje okolja ter predstavlja tveganje za zdravje ljudi in živali. Mikroplastiko lahko vsebujejo tudi tisti čistilni in vlažilni robčki, ki so označeni z oznako »razgradljivo«. Vlažilne in čistilne robčke je v vsakem primeru nujno odlagati v zabojnike za odpadke, saj v straniščno školjko ne sodijo.

»Pri delu s slovenskimi komunalnimi podjetji kot tudi pri sodelovanju z evropskimi komunalnimi združenji in podjetji ugotavljamo, da postajajo odpadki v kanalizacijskih sistemih vse večji problem. Vsak izmed nas lahko brez velikega truda prispeva k pravilnemu ravnanju z odpadki in posledično zmanjšanju težav in tudi stroškov, ki se na koncu vedno odrazijo na položnici. Potrebno je zgolj namestiti koš za smeti in higienske pripomočke odvreči vanj namesto v stranišče,« je povedal direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva mag. Iztok Rozman.