Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo.

Strle je na Twitter profilu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozoril, da natančnih podatkov o tem, koliko primerov okužb z boleznimi, ki jih prinašajo klopi, letos zaradi epidemije novega koronavirusa vsaj na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja nimajo. Po njegovi oceni pa bi jih lahko bilo približno toliko kot zadnja leta ali celo nekaj več.

Dodajmo, tako kot pravijo oz. strašijo, da novi koronavirus ne izbira po spolu in starosti, so tudi klopi nediskriminatorni. Najbolje, da ostanemo doma, za štirimi stenami.

Cepljenje trenutno ni mogoče

Večje preživetje klopov se velikokrat povezuje z vplivom mile zime, vendar je to po besedah Strleta le eden od dejavnikov. Veliko je odvisno od izpostavljenosti ljudi. Trenutno je v naravi zagotovo še več ljudi, pri čemer pa morajo zaradi epidemije paziti tudi na to, da se ne družijo med seboj.

Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je onemogočeno tudi cepljenje. Strle upa, da se bodo vsi nenujni zdravstveni posegi čim prej znova vzpostavili. Meni, da ni dobro, da se ljudje ne morejo cepiti proti klopom, četudi bi si to želeli. Svetuje pa, naj ljudje to izkoristijo takrat, ko bo možno.

Preventivni ukrepi

Zato so trenutno najpomembnejši preventivni ukrepi. Pred klopi se tako lahko zaščitimo s primernimi oblačili, kot je srajca z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, ki so zatlačene v obuvalo. Uporabimo tudi repelent. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo.

"Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klopa lažje opazimo," je svetoval Strle. Ob prihodu iz gozda se je treba tudi pregledati in morebitne prisesane klope odstraniti. Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Slovenija sicer sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Lymska borelioza

Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov borelioze.

Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Število prijavljenih primerov iz leta v leto niha, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 do 373 prijavljenih primerov v letu 2006. Večina obolelih je bila hospitalizirana. Smrtnost je od 0,5- do dvoodstotna, je v intervjuju za Delo lani povedala Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja. Od 30 do 50 odstotkov bolnikov ima dolgotrajne težave, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost, ki zmanjšujejo kakovost življenja in lahko povzročijo invalidnost.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih.