17. marca je Fiskalni svet ocenil, da razglasitev epidemije v Sloveniji predstavlja “neobičajen dogodek”, ki po 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe, namenjene blaženju posledic takšnega dogodka, in s tem tudi začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
2. aprila je nato Državni zbor potrdil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Kot so sporočili iz Fiskalnega sveta, je »v trenutnih razmerah je obsežno in večplastno učinkovito ukrepanje države za omilitev posledic epidemije upravičeno«. Napovedi domačih in mednarodnih institucij namreč nakazujejo globok padec gospodarske aktivnosti, ki bo skupaj z doslej sprejetimi ukrepi letos povzročil visok primanjkljaj in s tem tudi višji dolg.
Upravičeno začasno odstopanje od srednjeročne javnofinančne vzdržnosti
Po oceni Fiskalnega sveta so ukrepi v pretežni meri skladni s priporočili mednarodnih organizacij in so tudi po obsegu primerljivi z ukrepi, sprejetimi v drugih državah.
»Kljub upravičenosti začasnega odstopanja od srednjeročne javnofinančne vzdržnosti pa z upoštevanjem razprav ob sprejemanju Zakona pozivamo vse deležnike, da ob sprejemanju nadaljnjih ukrepov še bolj kot v dosedanjem procesu zasledujejo načela usmerjenosti ukrepov v odpravljanje posledic pandemije, njihove preprostosti in časovne omejenosti. Ob zavedanju povečane splošne socialne in ekonomske negotovosti in hkrati ob precejšnjem javnofinančnem strošku ukrepanja priporočamo tehtnejši razmislek, kdaj oziroma v kateri fazi spopadanja z epidemijo bi bili določeni ukrepi najbolj učinkoviti oziroma kdaj bodo časovno primerni morebitni spodbujevalni ukrepi za ponovni zagon ekonomije. Od kombinacije sprejetih ukrepov in njihove izvedbe je namreč ključno odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo zaključek epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize,« so zapisali in poudarili, da je hiter izhod iz krize eden od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti, ekonomske blaginje ter javnofinančne vzdržnosti na daljši rok.
