spremembe volilne zakonodaje

Pahor kritičen do poslancev: S tem je bilo načeto zaupanje

J.P./STA
7. 4. 2020, 07.23
Posodobljeno: 7. 4. 2020, 09.08
Deli članek:

Po padcu predloga sprememb volilne zakonodaje v DZ pred mesecem dni bo treba do konca leta najti novo rešitev za uveljavitev ustavne odločbe. Predsednik republike Borut Pahor je opozoril, da vsak dan gleda na koledar in časa ni več veliko.

Sašo Švigelj
Predsednik RS Borut Pahor

V sredo bo minilo 30 let od prvih demokratičnih večstrankarskih volitev, ustavnost naslednjih volitev v DZ pa bi lahko bila pod vprašajem, če do takrat ne bo sprejetih sprememb volilne zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

To je decembra 2018 namreč ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo, zakonodajalcu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Usklajevanja o spremembah je s ciljem poiskati potrebno večino za spremembo zakonodaje vodil Borut Pahor in večina poslanskih skupin se je nagibala k rešitvi, da bi volilne okraje enostavno ukinili, kandidatne liste pa bi se oblikovale na ravni volilne enote, pri čemer bi volivec lahko izbiral med več kandidati za poslance z oddajo prednostnega glasu. Za takšno spremembo zakonodaje je potrebnih 60 glasov, a jih predlagateljem iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice ter narodnih skupnosti na glasovanju v DZ v začetku marca ni uspelo zagotoviti.

Za spremembo meja volilnih okrajev je sicer potrebna navadna večina glasov, a mnogi menijo, da bi bilo kljub temu to še težje doseči.

Pahor je bil kritičen, ker so poslanci predlog zakonodajnih sprememb vložili, ne da bi bilo zanj zagotovljenih dovolj glasov. To je bilo po njegovih besedah tudi v nasprotju z dogovorom s sestanka predstavnikov strank in poslanskih skupin julija lani. "S tem je bilo načeto zaupanje v postopek soglasnega iskanja rešitev za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča," je opozoril.

Zakon je v DZ torej padel, in potem je prišlo do menjave vlade in razglasitve epidemije novega koronavirusa. "Seveda zdaj s tem ne moremo siliti naprej, a takoj, ko bomo znova našli primeren čas, ki nam bo dopuščal, da se posvetimo temu vprašanju, se moramo nanj osredotočiti. Ne moremo si privoščiti, da bi nad naslednjimi volitvami ležala senca ustavnopravnega dvoma," je izpostavil predsednik.

Na vprašanje, kako naprej, je Pahor dejal, da bi bil predlog za ukinitev okrajev in uvedbo prednostnega glasu morda pri vnovičnem poskusu s kakšno spremembo vendarle sprejet, morda pa bo treba poseči po spremembi volilnih okrajev. "To sicer volivcu ne bo bistveno približalo izbire poslanca, kot to nalaga ustava, bomo pa sledili neposredni nalogi, ki nam jo je dalo ustavno sodišče," je ob tem ocenil. V vsakem primeru pa je treba nasloviti vprašanje takoj, ko bodo razmere, v katerih se je Slovenija znašla ob epidemiji novega koronavirusa, to dovoljevale.

"To je vprašanje, ki zadeva demokracijo v Sloveniji. Volitve niso vse, vendar brez volitev demokracije ni. To veliko vprašanje nas čaka. V aprilu verjetno še ne, morda pa bo že v maju, juniju ali v poletnih mesecih čas, da se znova posvetimo temu, ker to še zdaleč ni rešeno," je dejal.

Sam je "na razpolago" za pomoč in vodenje usklajevanj med parlamentarnimi strankami še naprej, odločitev pa je na njih, je še dodal.