Ne delajmo si utvar

Psihologi opozarjajo: Zaupajte otroku, stalni nadzor je lahko nevaren

Marija Šelek / Revija Zarja Jana
13. 4. 2020, 18.59
Posodobljeno: 13. 4. 2020, 19.01
Deli članek:

Nekateri starši svojim najmlajšim še ne zaupajo mobilnega telefona, vendar so zdaj izvrstno rešitev našli v pametnih urah. Z njo lahko otroku sledijo, ga pokličejo, lahko pa tudi on pokliče njih.

Profimedia
Fotografija je simbolična
Pred nakupom nujno premislite:
- ali otrok takšno uro res potrebuje
- kako je z varnostjo
- in koliko časa bo ura delovala

Vendar tako kot mobilni telefoni tudi pametne ure ne spadajo v šolo. Preko njih lahko starši namreč prisluškujejo ne samo svojemu otroku, ampak tudi drugim v otrokovi bližini – tudi učiteljici pri pouku. To pa je že kaznivo dejanje. Pametne ure imajo še druge daljnosežne posledice, zato dobro premislite, ali jo vaš otrok resnično potrebuje.

Novo tehnologijo dajemo v uporabo vse pogosteje veliko premajhnim otrokom – brez globljega razmisleka. Starši pač iščemo bližnjice, vedno bolj nas je strah, da se otroku ja ne bi kaj zgodilo. V pametnih urah starši vidijo dobro varovalko, da jim je otrok nenehno dosegljiv in da jih zanj ni strah. Včasih pametne naprave nadomeščajo tudi varuško.

»Sodobnim staršem, ki hočejo imeti vse pod nadzorom, se zdi nakup pametne ure odlična rešitev, vendar naj se vprašajo: kako bi bilo, če bi njih kdo ves čas nadzoroval? Ta psihični pritisk je zelo velik – čeprav otrok reče, da ga to ne moti. Ali ga res ne moti?« ponuja v razmislek Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede.

Če se starši že odločijo za nakup pametne ure, pa je treba vedeti, da se po kakovosti zelo razlikujejo med sabo. »Predvsem so problematične nekakovostne pametne ure azijskih proizvajalcev nepoznanih znamk. To so cenene ure, ki stanejo okoli 30 evrov. Pri tistih dražjih priznanih proizvajalcev (recimo 200 evrov, op. a.) so načeloma bolj premišljeno poskrbeli za varnost,« razlaga Puschner. »Pred nakupom se je treba prepričati, kako je z varnostjo – predvsem kam se shranjujejo podatki. Gredo preko strežnika proizvajalca? Kako je z zaščito – lahko kdo te podatke prestreza?«

Pri pametnih urah je zanimiv varnostni paradoks – starši kupijo pametno uro, da bi bili otroci bolj varni, vendar lahko ravno zaradi pametne ure otroka izpostavijo prisluškovanju tretje osebe, v uro lahko kdo zlonamerno vdre ter vzpostavi stik z otrokom. Če mislite, da bo s pametno uro otrok varnejši pred morebitnimi ugrabitvami, se motite – če bo kdo hotel otroka ugrabiti, bo pač uro snel z njegove roke in jo obesil na bližnje drevo. Ne delajmo si utvar, so jasni strokovnjaki.

Prisluškovanje

Zakaj bi torej otroku kupili pametno uro? »Dobro vprašanje,« se strinja Puschner. »Otroci so nad novo igračko seveda navdušeni, problem je, ker nam pametna ura omogoča tudi poslušanje otroka, pogovorov, ki jih ima. Če med poukom prisluškujemo otroku, bomo slišali tudi druge osebe, tu pa smo že na zelo spolzkem terenu.« V 137. členu kazenskega zakonika je neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje opredeljeno kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Čeprav bodo starši otrok s pametnimi urami verjetno zanikali, da prisluškujejo, pa lahko razumemo nelagodje ali celo jezo drugih staršev ob zgolj možnosti, da lahko nekdo skrivoma posluša njegovega otroka.

Že tako nas obkrožajo kamere na vseh mogočih krajih, česar se niti ne zavedamo, mobilni telefoni pa so naše sledilne naprave.

»Sledijo nam Google, Apple, proizvajalci mobilnih aplikacij, ki jih imamo naložene. Ob tem, da kdo preprosto sprejema, da to ni nič kaj takega, da to ni škodljivo, bi se morala taka oseba vprašati, koliko ceni svojo zasebnost. Ljudje rečejo, saj nimam kaj skrivati. Zamislite si, da sem vaš delodajalec. Ali vas bom vzel v službo, kjer delamo z zasebnimi, občutljivimi podatki, če mi poveste, da vas vaša zasebnost sploh ne skrbi, da vam zanjo ni mar? Kako boste znali skrbeti za varnost tajnih podatkov, tudi poslovnih skrivnosti ali razvoja, če ne samo da ne cenite, temveč tudi ne razumete svoje zasebnosti? Stoodstotno se pred tem seveda ne da zaščititi, ampak malo več pozornosti ali skrbi pa bi temu le morali posvečati,« pravi Puschner.

V Nemčiji so jih prepovedali

Prodajo pametnih ur, ki omogočajo prisluškovanje, so leta 2017 v Nemčiji prepovedali. Obravnavajo jih kot prisluškovalne in zasledovalne naprave. Regulator je starše nagovarjal, naj pametne ure, ki so lahko dostopne in ciljajo s svojo dostopnostjo prav na otroke v starostni skupini od 5 do 12 let, uničijo. Prav tako so prepovedali distribucijo govoreče punčke (tako imenovana pametna igrača), saj je bila njena programska oprema izpostavljena vdorom in so bili v nevarnosti osebni podatki otrok. Po svetu so se namreč že zgodili primeri, ko so hekerji vdrli v igračo in skozi plišastega medvedka snemali in opazovali otroka in z njim govorili.

Pametna ura namesto varuške?

Pametna ura ne more nadomestiti varuške ali starševske prisotnosti. Nujno je, da ob poplavi tehnoloških naprav oblikujemo družinsko kulturo uporabe nove tehnologije, svetujeterapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti iz ZD Nova Gorica. »Če je družinski dogovor, da pametno uro, recimo, uporabljamo na potovanju, pri odhod v neznano, je to pozitivna naprava. Če pa brez nje ne gre v dnevnem ritualu, kot je odhod v šolo, odhod k prijateljem, pa to ni več v redu in lahko se skrha odnos med otrokom in staršem. Če ne bomo pazljivi, bo nova tehnologija začela nadomeščati pristne stike. Otrok bo samo pogledal sliko svoje mame na telefonu ali uri in bo zadovoljen. Ne bo zahrepenel po njej. Vedno dosegljiv starš ni nekaj dobrega – otroci morajo včasih tudi pogrešati svoje starše, se zavedati, da niso vedno na voljo. včasih mora otroka zaskrbeti, ali bo starš prišel ponj, takrat se v njem vzbudi hrepenenje.

Ravno danes sem obravnaval fanta in njegovo mamo, ki ji je sin na telefonu v enem mesecu zapravil 1400 evrov za nakupe raznih aplikacij, igric. Čez dva meseca se mu bodo vse možnosti spet odprle in njegova mama je bila mnenja, da sin mora imeti telefon in aplikacije, da mu mora biti vedno dosegljiva. Vendar gre za samo tri ure na dan, ko je odsotna z doma. Zaradi teh treh ur bomo tako nevarno orodje dali v roke otroku? Opravičevanje, zakaj vse dajemo otrokom novo tehnologijo v roke, ne pozna meja. Že samo če zmanjka signala za omrežje, to lahko sproži v otroku paniko. Se mu lahko sprožijo alarmi, češ nisem več varen, zaščiten.«

Profimedia
Znani so tudi primeri, ko starši raje, kot da bi prišli na šolo po zaseženi telefon, otroku kupijo kar novo napravo (fotografija je simbolična).

Nedolžen pripomoček?

Starši otrokom kupijo pametno uro kot koristen pripomoček, na primer ura jih lahko zjutraj zbudi namesto njih. V čem je problem? »Srčika problema je, da mora otrok izkusiti to, da ga prebuja dnevna svetloba, ki skozi kožo začne graditi notranjo matrico – povezavo z bioritmom. Tako se bo ob dogovorjeni uri sposoben prebujati že petletnik. Mi pa jih podcenjujemo in jim dajemo za prebujanje telefončke ali pametne ure. Če otroku dovolimo, da se prebuja sam, se angažira tudi njegov slušni sistem, začne zaznavati, kaj se dogaja za vrati njegove sobe, in spodbujamo celotno telesno in duhovno strukturo, da se odziva na dogajanje. Pametne ure in telefoni pa mu sporočajo: ne zaupaj svojemu bioritmu, ne zaupaj svojim spodobnostim, temveč aplikacijam. Tako otroke oddaljujemo od samega sebe in ga vedno bolj navajamo na naslanjanje na aplikacije, iskanje navodil. To se začne že pri tako majhnih otrocih, kot so prvošolčki,« opozarja Kramli, ki ne ščuva proti uporabi nove tehnologije. »Nova tehnologija je koristna in nič ni narobe, če bomo od nje vedno bolj odvisni. Vendar ne smemo biti z njo zasvojeni. Ko jo uporabljamo za delo, nam telo samo sporoča, kdaj smo utrujeni. Ko se z njo zabavamo, smo ob njej vedno dlje in z vedno več tveganji. Če damo otroku elektronsko igračko za temelj igre, ga v resnici navajamo na to, da bo za sprostitev novo tehnologijo čezmerno uporabljal. Vsak otrok, ki se rodi, je oseba. Ni pa nujno, da bo vsak postal osebnost. Če bomo pametne naprave otroku dali prezgodaj, ne bo razvijal notranjih kapacitet, temveč se bo prepustil vodenju naprav. Zato bo postal oseba, ne osebnost. Mislim, da si vsak starš želi, da bi njegov otrok iz sebe nekaj naredil – da bi postal čudovita osebnost.« 

Kako je na naših šolah?

Šolski pravilniki se morajo ustrezno posodobiti – če prepovedujejo mobilne telefone v šoli, kot jih večina pri nas, bi enako moralo veljati za pametne ure. Nekatere šole prepovedujejo telefone in druge pametne naprave zgolj med poukom, vendar se število šol, ki uvajajo popolno prepoved uporabe teh naprav na šoli, tako med poukom kot med odmorom, povečuje.

Preden učitelj pametno napravo otroku, ki je kršil pravila o prepovedi uporabe, zaseže, naj napravo učenec izključi. Tako ne bo dvoma, da bi lahko prišlo do možnosti zlorabe ali pregledovanja zasebnih podatkov, ki so shranjeni v napravi. Tako svetuje Marko Puschner, ki o varni rabi interneta in pametnih naprav veliko predava po slovenskih šolah in opaža, da velja glede mobilnih telefonov na osnovnih šolah pri nas precejšen red. Predvsem na podeželju s tem nimajo težav, v mestih pa je zaradi večinoma bolj zaščitniških staršev težav malce več.

Tudi pravilnik na Osnovni šoli II Murska Sobota je jasen – skupaj z mobilnimi telefoni so v šoli učenci in učenke dolžni izključiti tudi vse elektronske predvajalnike glasbe in pametne ure. »Če učenec v šoli uporablja ali ima mobilni telefon, pametno uro ter druge aparate prižgane, mu učitelj aparat odvzame. Učenec pred učiteljem ugasne svoj aparat. Učitelj nato preda aparat ravnateljici ali pomočnici ravnateljice,« piše v njihovem pravilniku. Nato o odvzemu obvestijo starše, ki so edini pooblaščeni, da takšno zaseženo napravo tudi prevzamejo.

Ravnateljica murskosoboške osnovne šole Suzana Fartelj nam je povedala, da se je tudi že zgodilo, da starši dva tedna niso prevzeli zaseženega telefona – ker jim je bilo všeč, da njihov otrok nekaj časa od te naprave abstinira. S pametnimi urami na njihovi šoli za zdaj ne opažajo nikakršnih težav, saj jih nima veliko otrok.

»V resnici otroci na šoli ne potrebujejo nikakršnih naprav, saj jim je za klicanje staršev vedno na voljo telefon v tajništvu šole. Četudi bi učencem pri pouku dovolili, da na koristen način uporabljajo telefone, zelo hitro od koristne uporabe pride do zlorabe, hitro se začne fotografiranje in snemanje, popoldne pa se ti posnetki pojavijo na družbenih omrežjih. Zjutraj se v šoli to zelo čuti – pojavijo se konflikti, predvsem pri dekletih. Zato res zelo veliko govorimo o pametni uporabi interneta, pri odvzemanju in sankcioniranju uporabe naprav pa moramo vsi učitelji biti izjemno dosledni.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica