RAZISKAVA

Kako dobrodelni smo Slovenci v resnici

Žiga Kariž
24. 12. 2019, 06.50
Posodobljeno: 24. 12. 2019, 18.02
Deli članek:

Slovenci smo letos večkrat stopili skupaj in pokazali, da ko je treba pomagati, za nas ni meja. Pa smo vedno taki ali le ob dogodkih, ki nas spravijo na rob solza?

Radio 1
Prejšnji teden so Denis Avdić in sodelavci uspeli zbrati preko 350 tisoč evrov.

Leto 2020 si bomo Slovenci zagotovo zapomnili tudi po dobrodelnosti. Pravi izbruh je sprožil v nas mali Kris. Fantek, ki je za boj z zahrbtno boleznijo potreboval 2,3 milijona evrov, je združil Slovence, da smo dokazali sebi in ostalemu svetu, da znamo stopiti skupaj in si znamo pomagati, ko je najtežje. SMS-ji so prihajali iz celotne Slovenije, nakazila so prihajala tako od zasebnikov kot podjetij, darovali so tisti, ki imajo, in tisti, ki nimajo, znani in neznani. Skupaj smo za malčka, ki se mu življenje po zaslugi sodržavljanov že spreminja na bolje, zbrali kar 3,7 milijona evrov in ob te znesku je v nas zasijal ponos, pri marsikomu pa je vzniknilo tudi prepričanje, da nam v dobrodelnosti na svetu ni para.

Facebook
Luka Dončić je glas o slovenski dobrodelnosti ponesel v svet.

Še je prostor za napredek

Organizacija CAF (Charities Aid Foundation oziroma Fundacija za dobrodelno pomoč) vsako leto opravi raziskavo in objavi poročilo, v katerem so države razvrščene glede na to, kako dobrodelne so. Poročilo za leto 2019 je šele v pripravi, zato še ni znano, kako bo na naš rang vplivala pomoč Krisu ali pa predbožično humanitarno nabiranje evrov, ki so se ga lotili Denis Avdić in prijatelji. Leta 2018 se je med 144 državami, ki so sodelovale v raziskavi, Slovenija znašla na 47. mestu. Najbolj človekoljubni naj bi bili v Indoneziji, sledita pa ji Avstralija in Nova Zelandija. Na četrtem mestu so ZDA, na petem Irska in na šestem Velika Britanija. Med prvimi desetimi so še Singapur, Kenija, Mjanmar in Bahrajn.

Kot rečeno naj bi v Evropi najbolj za sočloveka skrbeli na Irskem in v Veliki Britaniji. Na visoka mesta so se razvrstile še Nizozemska, Norveška, Islandija in Malta. Med državami, na katere meji Slovenija, je boljši rezultat dosegla le Avstrija, ki se je uvrstila na 33. mesto, Italija na 68. mesto, Hrvaška na 132. mesto, Madžarska le malce bolje na 120. mesto. Od vseh držav na svetu naj bi jim bilo za soljudi najmanj mar na Kitajskem, v Grčiji in Jemnu.

Kako nam gre v resnici

Organizacija CAF na področju filantropije deluje že devetdeset let, raziskava in razvrščanje držav pa poteka že deseto leto. Rezultati, ki jih zberejo, prikazujejo dogajanje na področju dobrodelnosti v posamezni državi v obdobju zadnjih treh let. Pri ustvarjanju lestvice ocenjevalci opazujejo tri področja: koliko ljudi je svoja sredstva darovalo dobrodelnim organizacijam, koliko jih je svoj čas posvetilo prostovoljnemu delu ter koliko ljudi je pomagalo neznancu, ki je potreboval pomoč. Rezultati Slovenije kažejo, da nam gre najslabše na področju, kjer je treba s svojimi dejanji pomagati neznancu, saj smo se v tej kategoriji uvrstili na 91. mesto, veliko raje pa podarjamo svoj čas dobrodelnim organizacijam, zasedli smo namreč 19. mesto. Glede denarja, ki ga doniramo v dobrodelne namene, se uvrščamo na 43. mesto. Podatki, ki jih je zbral CAF, kažejo še, da se po lestvici dobrodelnosti v zadnjih letih vzpenjamo in izboljšujemo svoj položaj. Zanimiv je tudi podatek, da je Slovenija ena redkih držav, kjer je dobrodelnost enaka tako med pripadniki moškega kot ženskega spola.

Kako rešiti problem revščine

V poročilu je zapisano, da po svetu narašča število ljudi, ki so pomagali pomoči potrebnim ter opravili večje ali manjše prostovoljno delo, vse manj pa je takih, ki so pripravljeni darovati svoj denar. Število slednjih upada zadnja tri leta. CAF je pričela z iniciativo, ki bi prepričala ljudi, ki nimajo eksistencialnih težav, naj darujejo vsaj 0,5 odstotka svojih prihodkov. Če bi jim uspelo prepričati ljudi, da bi tako bogati kot srednji razred daroval omenjeni znesek, bi se vsako leto v malhi za dobrodelnost nabralo okoli 300 milijard evrov. Če držijo podatki, ki jih je objavila banka Goldman Sachs, bi za popolno izničenje svetovne revščine potrebovali »le« 170 milijard evrov v obdobju naslednjih 20 let.