poroštva

Nas bo vlada do stanovanj pripeljala žejne čez vodo?

Ž.K.
17. 12. 2019, 19.30
Posodobljeno: 17. 12. 2019, 21.48
Deli članek:

Vlada si želi omiliti ukrepe Banke Slovenije, a jim je, kot kaže, z novimi ukrepi dala le še večjo veljavo. Kakšne bodo spremembe pri kreditiranju?

Dreamstime
Za poroštva bi lahko kreditojemalci kupili med 3000 in 5000 stanovanj, ki pa jih na trgu ni.

Prejšnji teden so predstavniki ministrstva za finance predstavili zakonsko rešitev, ki naj bi pomagala do lastne strehe nad glavo mladim do 35. leta starosti, mladim družinam, zaposlenim za določen čas in prekarno zaposlenim, ki niso starejši od 40 let. Država bi jamčila za posojila do višine glavnice 150 tisoč evrov za obdobje 30 let, pri tem, da bi, če kreditojemalec ne bi zmogel plačevanja obrokov, država šest mesecev plačevala obroke, dokler si kreditojemalec ne opomore. Denar, ki bi ga država založila zanj, bi moral kasneje vrniti. Če tudi po šestih mesecih posameznik ne bi zmogel plačevati obrokov posojila, bi stanovanje kupil Stanovanjski sklad, vlada pa še išče rešitve, na kako bi nato uporabnik kljub finančni stiski v stanovanju ostal. Za opisana poroštva naj bi država namenila kar pol milijarde evrov.

Komu bodo poroštva pomagala?

Na prvi pogled se zdi rešitev krasna, a hudič je v podrobnostih. Podani predlog države namreč ne posega v makrobonitetne omejitve, ki jih je pred dobrim mesecem dni uvedla Banka Slovenije. Vsak, ki bo želel državno poroštvo, bo torej moral imeti vsaj 20 odstotkov lastnih sredstev, in še pomembneje, moral bo biti kreditno sposoben. Vlada sicer upa, da bo državno poroštvo omililo ukrepe Banke Slovenije, a dokler jih ne, še vedno veljajo strožji pogoji. To so potrdili tudi na Združenju bank Slovenije, kjer so podali oceno, da kot izhaja iz koncepta predloga zakona, ta ne rešuje zaostritve pogojev kreditiranja, saj se s poroštvom ne naslavlja problema nizke kreditne sposobnosti, temveč se s poroštvom potencialnemu prejemniku jamstva nudi dodatno zavarovanje. Torej država bo dajala dodatno zavarovanje tistim, ki kredit na banki lahko dobijo že danes.

Na Banki Slovenije s predlogom vlade še niso seznanjeni, poudarjajo pa, da imajo banke že sedaj možnost pri delu kreditov uveljaviti izjeme, tako lahko v deset odstotkih kreditnih pogodb daje kredit tudi manj kreditno sposobnim in v deset odstotkih kreditnih pogodb odobrijo kredit tudi tistim, ki imajo manj kot 20-odstotno lastno udeležbo. »Banke so namreč na eni strani odgovorne za prevzemanje in upravljanje tveganja ob sklepanju kreditnih pogodb, po drugi strani pa banke same tudi najbolje poznajo vse okoliščine in značilnosti kreditojemalcev, ki vplivajo na oceno kreditne sposobnosti. Banke bodo torej še naprej same določale svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj, skladno z veljavnimi predpisi,« so še zapisali v odgovoru na naša vprašanja pri Banki Slovenije.

Peter Herman
Banka Slovenije je s prvim novembrom uvedla ukrepe, ki so drastično zmanjšali kreditiranje.

Kaj pravijo številke?

Če bi želeli dobiti 150 tisoč evrov kredita, bi morali imeti v žepu ali na računu vsaj 37.500 evrov lastnih sredstev. Skupni znesek za nakup nepremičnine bi tako znašal 187.500 evrov, kar je razmeroma lepa vsota. V Ljubljani lahko za ta znesek dobite novo dvosobno stanovanje ali pa starejše trosobno stanovanje, zunaj našega glavnega mesta pa je dovolj tudi za skromno hiško. Obrok kredita za 30 let bi po trenutno veljavnih pogojih znašal okoli 600 evrov, če ga seveda dobite. Prihodki štiričlanske družine morajo namreč za tak znesek kredita znašati okoli 2600 evrov na mesec. Ministrstvo za finance je med tistimi, ki naj bi jim ta ukrep pomagal, navedlo tudi tiste, ki so zaposleni za določen čas in prekarne delavce, toda to brez omilitve pogojev Banke Slovenije ali pa drugačnega pristopa bank do teh skupin ne bo mogoče. Na ministrstvu za finance pa temu navkljub menijo, da gre za dober predlog, ki je večinsko že usklajen z ministrstvom za okolje in prostor, zato ga bodo v zakonodajno proceduro vložili že januarja naslednje leto. Na vladi poudarjajo, da gre le za dodatni instrument stanovanjske politike, katere glavni cilj in usmeritev ostaja povečanje števila javnih najemnih stanovanj.

Upad kreditov

Da država išče načine, kako omiliti učinke ukrepov Banke Slovenije, ni presenetljivo, saj je po njihovi uvedbi kreditiranje padlo za kar od 30 do 40 odstotkov, v nekaterih bankah celo za 50 odstotkov. Tako kažejo podatki, ki jih je za mesec november zbralo Združenje bank Slovenije. Če bi vladni ukrep uspel prepričati Banko Slovenije, da za ciljne skupine uvede izjeme pri makrobonitetnih omejitvah, se pojavlja vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj stanovanj, da bi zadovoljili nenaden poskok v povpraševanju. Vlada sicer načrtuje izgradnjo 10 tisoč stanovanj, a v skladu s stanovanjskim programom bodo ta stanovanja namenjena zgolj najemu. Tako bi lahko vse povpraševanje po lastniških stanovanjih zadovoljilo trg. V toku je sicer več stanovanjskih gradenj, ki pa še zdaleč ne bodo pokrile vseh potreb. Na ministrstvu za finance zato menijo, da zaradi povečanega povpraševanja ne bo prišlo do rasti cen, a vprašanje je, s čim utemeljiti tako oceno.