odpadne vode

FOTO: Kateri strupi so odloženi v Markovski laguni?

Mojca Zemljarič / Štajerski tednik
20. 11. 2019, 06.44
Deli članek:

Večna ekološka bomba, ki ogroža zdravje ljudi, ostaja nesanirana.

M.Z.
V korito se že 40 let stekajo tehnološke vode in odplake.

Poimenovanje laguna verjetno marsikoga spomni na romantični film Vrnitev v modro laguno, v katerem so prikazani posnetki prečudovite narave in smaragdnega morja. Žal v Spodnjem Podravju ni tako.

Laguna v Šturmovcih je mrtvo rečno korito, ki je ostalo po gradnji Ptujskega jezera in se je uporabilo kot priročno odlagališče za odpadno industrijsko ter komunalno vodo. Štirideset let se v to korito stekajo odpadne tehnološke vode iz Kidričevega in s Ptuja ter odplake iz ptujske centralne čistilne naprave, ki leta in leta ni delovala.

Cink, kadmij, baker, svinec, aluminij …

V preraščenih in zaraščenih Šturmovcih je korito, polno strupenega mulja, skrbno skrito za gosto zarastjo. Vprašanje je, kdo in kdaj se bo resno lotil tega okoljskega problema, ki predstavlja ekološko bombo nepredstavljivih razsežnosti. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo pridobili rezultate analiz, ki so se izvajale v letu 2000. Čeprav so podatki stari 20 let, so še kako aktualni. Zakaj? Ker se dotok odpadnih vod v laguno ni nikoli zaustavil. Današnji rezultati analiz bi lahko bili po logičnem sklepanju še slabši.

Vzorčenje v letu 2000 je pokazalo, da je cink v sedimentu za 140 odstotkov presegal kritično vrednost, opozorilne vrednosti pa baker, kadmij, svinec in mineralna olja; ta so bila malenkost pod kritičnimi vrednostmi. »Visoke so bile tudi vsebnosti fosforja in dušika, kar je značilno za organsko obremenjene sedimente. Prisotni so bili določeni sulfidi, ki kažejo na to, da v sedimentu potekajo anaerobni procesi gnitja. Mulj je vseboval tudi tri odstotke aluminija,« so o rezultatih analiz usedline v laguni povedali na MOP. Nad strupeno usedlino je voda, v kateri ni pogojev za življenje rib. Je brez kisika, v njej so 25-krat presežene mejne vrednosti za fosfor in petkrat za nitrit in amonij (za ciprinidne vode). Navedeni rezultati so bili leta 2007 podlaga za izdelavo idejnega projekta za sanacijo, ki ga je izdelal VGP Drava Ptuj. A študija dlje kot do trdega diska in papirja ni prišla.

M.Z.
Laguna ali korito?

NIJZ o nujnosti sanacije

Kaj onesnaženje pomeni za okolje, biotop ter bivanje in zdravje ljudi, so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Onesnaženost sedimenta in vode v laguni potencialno lahko vpliva na podtalnico, odvisno od prepustnosti tal pod laguno. Ocenjujemo, da je zaradi opisanega stanja lahko v okolici prisoten smrad. Poudarjamo, da gre za onesnaženost okolja in je tako stanje nujno treba sanirati. Okolje in zdravje ljudi sta medsebojno povezani in soodvisni. Varovanje okolja je hkrati varovanje zdravja ljudi.«

Okoljsko ministrstvo ne ukrepa

Na MOP situacijo z ekološko sporno laguno premlevajo, a za konkretne rešitve se doslej niso odločili: »Pri laguni v Šturmovcih gre za kompleksno vprašanje, ki še nima ustrezne rešitve. Država je lastnik zemljišča, vendar je pri iskanju ustrezne rešitve treba vključevati še ostale deležnike – industrijo, Dravske elektrarne Maribor (DEM), lokalno skupnost in inšpekcije. V preteklosti smo se večkrat sestali z DEM, prav tako z raznimi pripravljavci idejnih rešitev. Ena od možnosti, kako to vprašanje rešiti, je bila, da bi drenažni jarek, v katerega se stekajo prečiščene odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Ptuj in med drugim tudi kolektor z območja industrijske cone Talum Kidričevo, speljali mimo lagune neposredno v strugo reke Drave. Na ta način bi bila v laguni prisotna organska masa prepuščena nadaljnjim naravnim procesom biološke razgradnje. Šele takrat bi bilo možno določiti morebitne dodatne ukrepe za pospešitev sanacije. Po oceni strokovnjakov bi proces razgradnje trajal več let. Bile so predlagane tudi opcije odstranitve mulja, ki pa bi bile po naši oceni problematične za sam vodotok reke Drave v smislu kaljenja oziroma transportiranja čezmerno obremenjenega mulja dolvodno po strugi reke Drave.«

A. P.
Onesnaženost sedimenta vpliva tudi na podtalnico.

Onesnaževanje se še kar nadaljuje …

Podobno kot na MOP so brez rešitve tudi v DEM. Povedali so, da se ne čutijo odgovorne za nastalo situacijo, a kljub temu želijo najti pot do sanacije. »DEM v laguno ničesar ne spuščamo in na omenjenem območju tudi ničesar nimamo. Skupaj z občinama Ptuj in Markovci si vrsto let prizadevamo najti način reševanja omenjene problematike, žal neuspešno. Menimo, da bi k odpravi problema morali pristopiti vsi nekdanji in sedanji 'onesnaževalci', ponovno bi bilo treba proučiti, ali je iztok iz centralne čistilne naprave v desnoobrežni drenažni jarek ustrezen, oziroma razmisliti o drugi varianti. Prav tako je treba ponovno preveriti, kako je z drugimi onesnaževalci, in jih odpraviti.«