Marca so predstavniki tržaškega pristanišča, avstrijskih državnih železnic in kitajskega podjetja China Communications Construction Company podpisali sporazum o posodobitvi železnice, ki bo potekala od Trsta do avstrijske meje; to bo prečkala pri Beljaku. Projekt je del infrastrukturnih posodobitev, ki že potekajo na avstrijski strani meje in bodo Trst kmalu povezale s kitajskim logističnim terminalom v slovaških Košicah, vse skupaj pa bi se povezalo v kitajsko globalno iniciativo En pas, ena cesta.

Dogovor med tremi strankami predvideva usklajeno razvojno strategijo, s katero nameravajo optimizirati logistične procese – s končnim ciljem pospešiti obseg in hitrost pretovora. Najožje grlo je trenutno železniška povezava med Trstom in Vidmom. »Kitajci bi radi Trst kot pristanišče navezali na ta del. Najtežji odseki v Italiji so namreč zgrajeni, tega dela pa niso zgradili tudi zaradi našega oklevanja, saj nikoli nismo povedali, kje točno naj bo stik naših železniških omrežij,« pojasnjuje Andrej Umek, nekdanji minister za infrastrukturo.

edb99516baae476c5d234e80fc6a51c9
Dr. Andrej Umek

Drugo ozko grlo je predor pod Koralpami med Celovcem in Gradcem, ki je s 33 kilometri dolžine najdaljši predorv Avstriji. Predor Koralm bo zgrajen leta 2026. Ko bo končan, bo potniški vlak od Celovca do Gradca potreboval pičlih 55 minut.

Z vsakim dnem smo manj konkurenčni

Kitajski globalni projekti so nas zagotovo že zaobšli, zdaj nam grozi, da nas bo zaobšel še preostali tovor, namenjen v Srednjo Evropo. »Slovenija tega razvoja ne bi ujela niti, če bi bil drugi tir že postavljen, je namreč prestrm. Evropski standard je 11,5 promila vzpona, mi imamo na drugem tiru 17,5, na sedanji trasi celo 24 promilov vzpona. Zaradi tega naši odgovorni, železnica in politika ne govorijo o usklajenosti z evropskimi standardi, temveč o kompatibilnosti,« pravi Umek.

Zaradi tega so slovenski vlaki bolj obremenjeni, kar pomeni manjšo nosilnost. Pot čez Slovenijo je trenutno še cenejša, a se bo to končalo z odprtjem predora Koralm. Ne le da bo pot od Jadrana do Srednje Evrope krajša, tudi bolj položna bo. Na tej trasi namreč ne bo večjih vzponov.

Umek napoveduje, da bo slovenska infrastruktura nekonkurenčna tudi po odprtju drugega tira za tovorni promet.