Nikoli ne zapravi več, kot naredi

Dinastije: Franc Jager s kmečko pametjo med najbogatejše Slovence

Luka Tetičkovič
28. 9. 2019, 19.30
Posodobljeno: 28. 9. 2019, 20.28
Deli članek:

Franc Jager je prvo trgovino ustanovil davnega leta 1989 in začel delati skupaj še s tremi zaposlenimi. Letos se je »kšeftanju« dokončno odpovedal, a namesto v pokoj se je odpravil v gradbeništvo.

Bobo
Franc Jager je svojo trgovsko verigo zgradil na obrobju. Vstopa v mesta se je lotil, ko je že oskrboval vasi.

Trgovine so letos prevzeli trije sinovi Boštjan, Miha in Aleš. Po očetu so nasledili trgovski imperij, ki je na Štajerskem letos odprl že 42. poslovalnico. Oskrbovali ga bodo z logističnim centrom, ki ga pravkar gradijo v Hočah. Po napovedih bodo v njem zaposlili 100 ljudi, ki se bodo tako pridružili 648 zaposlenim.

Franc Jager je vedno živel ob konkurenci. V Rogaški Slatini mu je družbo delala trgovina Keros, ki si jo je lastil Erih Krašovec, sicer brat padlega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Kraševca. Ko prerase neposredno lokalo, pa Jager naleti še na imperij Mirka Tuša. Oba konkurenta, Keros in Engrotuš, med recesijo povozi nevzdržen poslovni model, pred recesijo sta se zadolževala, nato nista zmogla poravnati starih dolgov.

Jager to rad poudarja kot svojo konkurenčno prednost – kmečko pamet, kot na Štajerskem imenujejo razsodno gospodarjenje. V poslovnih poročilih svoj poslovni model opredmeti kot »prizadeven, racionalen in učinkovit«. Obenem poudari, da so družbeniki (družina Jager) ustvarjeni dobiček pustili v podjetju in mu tako zagotovili likvidnost ter omogočili nadaljnji razvoj. Nato malce očitajoče doda, da če bi tako gospodarili tudi ostali v Sloveniji, bi se vsi imeli še boljše.

Jagros
Trgovine Jager so na Štajerskem prepoznavna znamka.

Tako je bilo do nedavnega, konec lanskega leta pa se je Franc Jager iz Jagrosa, d. o. o., umaknil in večji del svojega deleža spremenil v delnice podjetja, ki si zdaj lasti 35 odstotkov samega sebe. Na Jagrosu nam niso pojasnili, s kakšnim namenom, vendar je Jager tako domnevno pridobil sredstva za svoje nove podvige. Pred poletjem je napovedal, da se odpravlja v gradbeništvo, v ta namen je že kupil hotel na hrvaškem otoku Murter in začel njegovo obnovo. Tudi na Pagu namerava graditi hotel in apartmajsko naselje, v Sloveniji pa se medtem zanima za nakup dvorca Jelšingrad, kjer bi prav tako odprl nastanitvene kapacitete in restavracijo.

Matičnega podjetja Jagros s tem ne izčrpava, saj so številke solidne. Po merilu EBITDA je Jagros lani naredil skoraj devet milijonov dobička, ta znesek pa iz leta v leto povečuje za milijonsko številko. Organsko raste celotno poslovanje družbe, hkrati z večjim obsegom dela pa družba najema nove zaposlene. Po oceni revije Manager, ki je družino Jager uvrstila na 17. mesto najbogatejših Slovencev, je vrednost kapitala Jagrovih zdaj že 70,7 milijona evrov. Kot rečeno, se družba ne zadolžuje, najema zgolj kratkoročne kredite za namen zagotavljanja likvidnosti družbe, da se lahko drži plačilne discipline dobaviteljem, kar Jager izpostavlja kot konkurenčno prednost pred ostalimi trgovci.

Bobo
Namesto v pokoj se je Jager na stara leta odpravil v gradbeništvo.

Domača konkurenca propadla, tuja je močna

Tudi zato Jagru uspeva na zasičenem trgu trgovcev, ki so ga nedavno preplavili še finančno močni nemški igralci, kot sta Lidl in Hofer. V nasprotju s tema podjetjema, ki svoje trgovine postavljata najprej v mestnih središčih in jih nato širita na obrobje, pa je bila Jagerjeva taktika drugačna. Trgovine je postavljal ravno v manjših krajih in se v sredino širil, ko je obrobje že osvojil. To počne še vedno, zadnje centre je odprl v Braslovčah in omenjenem Šentjurju. Mestne občine Ptuj, Maribor in Celje so vsaka svoj center dobile, ko so ga okoliški kraji že imeli. Naslednji veliki podvig za družbo Jager bi lahko bila širitev v središče države – proti ljubljanski kotlini, vendar se Jagru tja, sodeč po njegovih preteklih izjavah, ne mudi, saj je konkurenca prevelika.

Poleg tega Jagrov poslovni model morda ni povsem primeren za vstop v center. Jager namreč posluje po načelu, ki bi ga lahko imenovali »vse, kar Štajer'c rabi«. Jagrov kupec je ekonomsko racionalen in se odloča med kvaliteto in ceno izdelka, svojega časa ne želi zapravljati med policami. V Jager se odpravi, ko potrebuje kavbojke, banane in žveplasto kislino.

Finančno krepkejši potrošnik v središču države pa se v ta namen lahko odpravi v specializirane trgovine, več od slovenskega porekla izdelkov mu pomeni njihovo etično poreklo. Jager tako denimo ni bil med trgovci, ki bi police nehali polniti z jajci iz baterijske reje, čemur se je pridružila večina ostalih trgovcev.

Jagros
Nazadnje so odprli poslovalnico v Šentjurju.

Potrošniki želijo več slovenskega porekla

Jager pa želi na svojih policah več izdelkov slovenskega porekla, na kar postajajo potrošniki vse pozornejši. Trenutno je teh manj od tretjine, večino izdelkov pa Jager kupi v državah nekdanje Jugoslavije. To ni razvidno le z njihovih polic, temveč tudi pogostih nakazil v države s posebnim davčnim režimom, ki jih Furs posebej zabeleži. Gre seveda za Bosno in Hercegovino in Republiko Srbijo, kjer dobiva svoje dobavitelje. Pri njih se za ugodno nabavno ceno izpogaja s plačilno disciplino, je še razvidno iz finančnih poročil družbe.

Zaposlenim plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje

Jagrova posebnost pa je tudi odnos do zaposlenih, sodeč po preračunu, ki smo ga naredili na podlagi finančnega izkaza podjetja, povprečna neto plača v podjetju znaša kar 1863 evrov, v kakšni meri se ta znesek znajde tudi na transakcijskem računu trgovca, nam ni uspelo izvedeti. Kdor pri Jagru vztraja dlje od enega leta, se lahko nadeja, da mu bo podjetje plačalo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Slednje v Jagru očitno uporabljajo tudi kot način discipliniranja zaposlenih, iz finančnih poročil gre namreč sklepati, da so se spopadali z nekaj tveganji, da so delavci izostajali z dela. To zdaj rešujejo z izvajanjem rednih zdravstvenih pregledov. Kako je prišlo do teh tveganj in kakšna je specifika zaposlenih v Jagru, da so nagnjeni k izostankom z dela, nismo uspeli izvedeti, špekulacij o štajerskem življu pa se bomo tokrat izognili.