Ko kupujete zemljišče za gradnjo hiše, je jasno, da boste morali glede na lokacijo nekje plačati več, drugje manj. V Ljubljani, na Primorskem ter v okolici turističnih središč na Gorenjskem cene zazidalnih zemljišč že nekaj časa rastejo v nebo. Kaj pa če bi si želeli kupiti travnik ali gozd? Ni malo ljudi, ki si želijo povečati parcelo, na kateri že imajo hišo. Nekateri zgolj zato, ker si želijo več zasebnosti, drugi v zemljiščih vidijo investicijo, spet tretji želijo z nakupom preprečiti, da bi kdorkoli v prihodnosti lahko gradil poleg njih.

Še težje kot kupiti je doseči spremembo namembnosti zemljišča. Ker v nekaterih občinah nimajo sprejetih ustreznih prostorskih načrtov, se lahko postopki vlečejo tudi več let.

Zapletena procedura

A nakup travnika, ki je kategoriziran kot kmetijsko zemljišče, ni tako preprost, kot bi si morda mislili. Kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije namreč v primerjavi z ostalimi nepremičninami uživajo posebno zaščito, zato veljajo strožji pogoji in določila, kako in kdaj se lahko kmetijsko zemljišče proda. Pri prodaji kmetijskega zemljišča lahko prodajalec proda le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. Torej se lastništvo na kmetijski parceli ne sme deliti na manjše lastniške dele. Tudi če ste se z lastnikom dogovorili že o vseh pogojih prodaje, se mora zemljišče javno ponuditi vsem, prek oglasa na oglasni deski upravne enote in državnem spletnem portalu eUprava.

Za nakup v vrsto

Ob tem je treba vedeti, da imajo določene osebe na kmetijskih zemljiščih predkupno pravico. To so: solastnik; kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; drug kmet; kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki zemljišče ali kmetijo potrebujeta za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Šele nato pride na vrsto kupec, ki ni kmet.

Kakšna je cena?

Cene travnikov in gozdov so glede na uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) razmeroma nizke. Povprečna cena za hektar travnika ali pašnika je bila okoli 17.000 evrov oziroma 1,70 evra na kvadratni meter. A tisti, ki se soočijo z nakupom iz razlogov, ki smo jih omenili prej, se morajo spoprijeti z znatno višjimi cenami. Travniki, ki se držijo zazidljivih parcel, so veliko dražji od običajnih. Tako se je v pogovoru v eni izmed skupin na družbenem omrežju Facebook razkrilo, da lahko cene narastejo tudi do 80 evrov na kvadratni meter. Po taki ceni naj bi se prodal nezazidljiv travnik na Rapi. »Jaz sem za 500 kvadratnih metrov kmetijske površine (v hrib), ki se drži moje parcele s hišo, dala 13.000 evrov, a nisem si želela morebitnih novih sosedov, ki bi tri metre od mene pekli pujsa ... in sem kupila. Vrednost po Gursu pa je 1400 evrov,« je svojo izkušnjo opisala še ena od uporabnic. Oglasil se je tudi eden od uporabnikov, ki se ukvarja s kmetijstvom, in pojasnil, da tako pač je in da tudi oni za zemljišča, ki mejijo na zazidljive parcele, plačujejo nekajkrat več od povprečne cene: »Mi zelo drago plačujemo travnike in njive, ki se držijo naše parcele, je pa res, da se ukvarjamo s kmetijstvom; če je parcela zazidljiva, je še dražja. Nazadnje smo dali za njivo, na kateri je kozolec, 70.000 evrov, za travnik pa 15.000 evrov