V naše uredništvo je poklical bralec, ki so ga zmotili reklamni letaki, ki oglašujejo popuste pri prodaji pohištva. Razjezile so ga navedene cene in popusti. »Napišejo 60-odstotni popust, ko pa prideš v trgovino, so cene enake, kot so bile prej. Zvišajo cene pred popusti in jih nato le na videz nižajo ter tako zavajajo. Razprodaje, odprodaje, sezonska znižanja ... so pri nekaterih kar celo leto. Kako pa vedo, kakšna je prava cena? Kuhinja z 31.000 evrov znižana na 2000 evrov? Res me zanima, koliko kuhinj po 31.000 evrov so prodali ...« se je razburjal gospod iz Ljubljane.

Upravičeno razburjen

Da se pri oglaševanju pohištva uporabljajo nepoštene prakse, kot jih je opisal naš bralec, so nam potrdili tudi na tržnem inšpektoratu. Opravili so namreč 72 pregledov trgovcev in njihove ugotovitve so potrdile očitke našega bralca: izdelkov, ki so se prodajali po znižani ceni, pred akcijo niso nikoli prodajali po (višji) redni ceni; trgovec je ceno izdelka zvišal tik pred začetkom akcije ali celo na dan začetka akcije; trgovci so pri oglaševanju cenovnih prednosti uporabljali različne izraze, kot so top ponudba, garantirano najnižja cena in podobno, pri čemer potrošniki niso bili seznanjeni s pomenom oglaševane cenovne prednosti. Prav tako so inšpektorji ugotavljali na primer kršitve 26. člena Zakona o varstvu potrošnikov, in sicer posamezni izdelki v prodajalnah niso imeli označene cene.

Nepoštene prakse

Pojasnili so nam, da je nadzor nad cenovnimi ugodnostmi pri pohištvenih trgovcih Tržni inšpektorat RS opravljal že v drugi polovici leta 2018, s posameznimi kršitvami pa se seznanjajo vsak dan. Zaznali so namreč, da večina trgovcev s pohištvom oglašuje cenovne prednosti tako, da navaja določen popust od »dobavitelja priporočene cene«, od »maloprodajne cene dobavitelja«, torej od cene, po kateri trgovec pred uvedbo popustov svojih izdelkov ni prodajal. Poudarek nadzora je bil torej na preverjanju morebitnih nepoštenih poslovnih praks trgovcev po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, pri čemer so inšpektorji preverjali različne oblike oglaševanja znižanih cen prek letakov, katalogov in podobno, kot tudi objavljanje akcijskih ponudb v samih trgovinah.

tržni inšpektorat
STA
Tržna inšpekcija se bo okrepila za enega zaposlenega.

Le dve globi

Zaradi ugotovljenih kršitev so tržni inšpektorji izdali pet upravnih odločb, v 22 primerih pa so trgovci po opozorilu ugotovljene manjše pomanjkljivosti odpravili v določenem roku. V okviru uvedenih prekrškovnih postopkov so tržni inšpektorji trgovcem v dveh primerih izrekli globo, v štirih primerih so ocenili, da je opomin zadostna sankcija za storjeni prekršek, v 19 primerih pa so kršitelje zgolj opozorili. Če inšpektor pri nadzoru ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso, lahko uporabo te z odločbo prepove, hkrati pa takšno ravnanje predstavlja prekršek, za katerega je predpisana globa od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, od 300 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, od 1200 do 15.000 evrov pa za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.