Volilni poraz prinaša posebno težo – kako se z njim dostojanstveno soočiti? Zbrali smo odzive tistih, ki se jim ni uspelo prebiti v Evropski parlament.

Tomičeva: Ljudje se ne ukvarjajo z branjem programov

Na novinarsko vprašanje, čemu pripisuje slab rezultat, je Violeta Tomič (Levica) odgovorila, da tega ne razume, saj je bil program stranke najboljši med vsemi. »Toda ljudje se s tem žal ne ukvarjajo. Kaj je šlo narobe? Morda smo v kampanji storili premalo,« je razmišljala. Kampanjo so po njenem mnenju zaznamovali predvsem projekti preverjanja dejstev, »ki niso bili vedno ravno v redu«.

Tomičeva je med predvolilnim soočenjem za portal Politico dejala, da nasprotuje obveznemu cepljenju, med kampanjo pa je stališče spremenila in evropski medij obtožila dekontekstualizacije njenega odgovora na zaprto vprašanje z možnostmi »ja ali ne«.

Rezultate bo analiziral tudi Luka Mesec, ki bo moral sebi in stranki pojasniti, zakaj je v primerjavi s Tomičevo zbral kar za polovico manj preferenčnih glasov (12.066 Tomičeva in 6554 Mesec).

Peterle prešteval odstotke, ne glasov

Lojze Peterle, evropski poslanec z najdaljšim stažem in hkrati tisti na skrajnem repu lestvice najbolj dejavnih evropskih poslancev, razmeroma nizke odstotke liste Nove Slovenije pripisuje temu, da ni bil na vrhu seznama.

Peterle
STA
Peterle v Evropskem parlamentu ne bo več igral na orglice.

Ko je bil sam nosilec liste, je namreč stranka zbrala 16,5 odstotka namesto zdajšnjih 11 odstotkov, ga je bilo slišati. Peterletov račun stoji matematično, zmanjka pa ga pri politični analitiki. Na prejšnjih volitvah dodatnih odstotkov namreč NSi ni prineslo ime Peterle, temveč Franc Bogovič (SLS), ki je bil na skupni listi NSi in SLS s preferenčnimi glasovi izvoljen iz zadnjega mesta. Tudi tokrat je Bogovič na skupni listi SDS in SLS poslansko mesto izmaknil Patriciji Šulin, povrhu pa zbral še za dva tisočaka več preferenčnih glasov od Peterleta. Slednjega prihodnost sicer ne skrbi, saj meni, da so dolgoletni evropski poslanci na trgu dela iskan kader.

Cerar bi gledal naprej, da mu ni treba gledati nazaj

V Stranki modernega centra (SMC), ki je pred petimi leti na državnozborskih volitvah dobila največje število poslancev v zgodovini države, so na tokratnih evropskih volitvah prepričali le 1,6 odstotka volivcev. »Naša stranka je od državnozborskih volitev doživela kar nekaj sprememb, tudi udarce,« je dejal Miro Cerar, njeno prvo ime. Po njegovih besedah je stranka v fazi prenove, na volitve so šli s pomlajeno ekipo in novimi obrazi.

Cerar se ni izjasnil, ali je z novo ekipo mislil odsotnost Violete Bulc, nekdanje evropske komisarke, na svoji listi. Je pa Cerar na teh volitvah imel srečo v nesreči. Njegova nekdanja desna roka Milan Brglez je bil namreč izvoljen na listi Socialnih demokratov, zato se iz slovenskega seli v evropski parlament. Cerarjeva stranka bo tako dobila nadomestnega poslanca, saj je bil Brglez izvoljen na listi SMC, po izvolitvi pa prestopil v SD.

Kisla zmaga Alenke Bratušek

Samozavestna Alenka Bratušek je svojo stranko samooklicala za zmagovalko volitev. »Že s tem, ko smo razkrili, kdo je nosilka liste, smo bili zmagovalci,« je dejala. Nosilka liste Angelika Mlinar v predvolilni kampanji programsko ni ponudila veliko več od boja zoper skrajno desnico in evroskeptike. Strašenje pred desno politično opcijo se zanje tokrat ni obneslo. Mlinarjeva glede nadaljnjih korakov še ni odločena, saj pravi, da prihodnost še ni začrtana.

bratušek mlinar
STA
Bratuškova (na levi) je s kislim nasmehom razglasila, da je njena stranka zmagovalka volitev.

Šoltesov rezultat ni bil slab

Nekdanjemu evroposlancu Igorju Šoltesu, ki je tokrat kandidiral na listi Desus, je na poti proti novemu mandatu le malo zmanjkalo do poslanskega mesta. Šoltes je sicer zbral peto največje število preferenčnih glasov, da rezultat ni slab, pa je priznal tudi predsednik stranke Desus Karl Erjavec, ki meni, da je bila stranka na meji in je zanjo »zmanjkalo prostora«. Šoltes še ni razkril, kaj načrtuje v prihodnje.

Šiško zmagovalec, Brščič priznal poraz

Zmagovalec volitev je glede na dane pogoje tudi Andrej Šiško, predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija. Glede na svoj finančni vložek in diskriminatoren odnos medijev, ki so jih postavili v tretjo ligo, je Šiško ocenil, da je dejanski zmagovalec volitev, zato se bo že začel pripravljati na državnozborske volitve.

Skromnejši je bil Bernard Brščič, ki je z Domovinsko ligo uspel zbrati 1,71 odstotka glasov. Priznal je, da tega rezultata ni pričakoval, in ga označil za poraznega. Nadaljnjih načrtov ni razkril.