FOTO2 Aleksandra Pivec
STA
Aleksandra Pivec se ne more ločiti od Znanstveno-raziskovalnega centra Bistra Ptuj.

Za PP Agro, ki je s skoraj štiri tisoč hektarji največja podravska zakupnica državnih zemljišč, predlagane spremembe z uvedbo maksimalnega zakupa niso sprejemljive. Da je predlog spisan proti velikim zakupnikom, pa menijo v Žipu Lenart, ki ima v zakupu od sklada 94 odstotkov vse obdelovalne zemlje. Predlagane zakonske spremembe s področja zemljiške kmetijske politike že sprožajo reakcije s terena. Dokaj burno so se namreč odzvala kmetijska podjetja, ki jih najbolj moti omejitev pri velikosti zakupa kmetijskih zemljišč in trajanju zakupnih pogodb. Spomnimo, da bi bilo po novem od državnega sklada kmetijskih zemljišč mogoče zakupiti največ sto hektarjev zemlje, pri podaljševanju zakupne pogodbe pa je predviden postopen odvzem zakupljenih površin. Osnutek zakona je usmerjen v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva in v generacijsko prenovo.

Brez najetih zemljišč ne bo uspešne in razvojno naravnane PP

Največja najemnica skladovih zemljišč v Podravju je Perutnina Ptuj oziroma njena hčerinska družba PP Agro, ki upravlja skoraj 4000 hektarjev izključno državnih kmetijskih zemljišč, saj svojih nima. Predlagane zakonske spremembe z uvedbo maksimalnega zakupa zato zanjo niso sprejemljive. »Brez najetih kmetijskih površin si niti predstavljati ne moremo uspešne in razvojno naravnane Perutnine Ptuj (PP), saj so za naš obstoj nujno potrebna,« pravi Franc Veršič, direktor PP Agro. »Pridelava varne hrane se začne na poljih in vedno bolj se tudi kot kupci z vidika kakovosti in varnosti zavedamo pomena slovenskega porekla živil. V PP skozi sistem upravljanja kakovosti, varnosti in sledljivosti že desetletja nadziramo vse faze pridelave in predelave, ki potekajo na domačih tleh: od poljedelske in žive proizvodnje, proizvodnje krmil in v mesnih obratih, logistike, veterinarske službe do prodajnih polic.« Že pred več kot desetimi leti so uvedli poslovni model, ki temelji na spremembah proizvodnih tehnologij (spremenjeni obdelavi, preciznem poljedelstvu in kroženju hranil), skladno s katerim obdelujejo skupno dobrih 3900 hektarjev poljedelskih površin, ki jih ima Skupina PP v najemu in ki imajo zanjo večplasten pomen. »Vso pridelano koruzo, žitarice in beljakovinske poljščine namreč uporabljamo za pripravo kakovostnih krmnih mešanic v lastnih obratih in s tem za ustvarjanje izdelkov slovenskega porekla. Skupaj torej 91 odstotkov njivskih površin namenjamo pridelavi hrane za živali, preostalih devet odstotkov pa predstavljajo površine ekološkega pomena in obnovljivih virov.«

FOTO3 Slavka Zalokar
Janja Ambrožič
Dan po požaru je v hlevu še močno smrdelo po dimu. »Živina je bila mirna, kot da se ne bi nič zgodilo,« je dejala Slavka Zalokar.

Ogroženo preživetje podjetja in odpuščanje zaposlenih

Mitja Krajnc, direktor podjetja Žipo Lenart, ki ima od sklada v zakupu večino kmetijskih zemljišč, ki jih upravlja, se strinja z ministrico, da bo treba najti dogovor z vsemi deležniki v kmetijski verigi in jim zadostiti, pa vendar se mu zdi, da je osnutek napisan proti velikim zakupnikom, kot so oni. »Od 870 hektarjev zemljišč, ki jih obdelujemo, jih imamo 800 v zakupu od sklada, torej 94 odstotkov. Če nas država omeji na maksimalni zakup stotih hektarjev, je matematika jasna: omejen bo razvoj podjetja, na dolgi rok seveda tudi preživetje. Smo podjetje, ki doprinaša k prehranski varnosti Slovenije, zemlja je naše osnovno sredstvo. Če bi ostalo, kot je predlagano, bi bili prisiljeni prilagoditi dejavnost in seveda zmanjšati število zaposlenih.«