Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in njene področne organizacije za številne študentske funkcionarje predstavljajo poligon za pripravo in odskočno desko za vstop v lokalno ali državno politiko. Namesto da bi organizacija predstavljala tudi sito za tiste, ki se študentske politike lotijo predvsem zaradi lastnih koristi, kako utopično, pa se študentski funkcionarji po zgledu ne tako maloštevilnih državnih funkcionarjev izpilijo tudi o praksah, ki so na meji zakonitosti oziroma čez njo.
Od študentskih funkcionarjev do državnih sekretarjev
Kako so torej nekdanji študentski funkcionarji unovčili svoje izkušnje? Jernej Štromajer, ki je član Socialnih demokratov, je bil lani v vladi Marjana Šarca imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Štromajer je svojo »politično« pot začel kot predsednik Dijaške organizacije Slovenije in Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani. Bil je tudi namestnik predsednika Študentske organizacije Slovenije.
Med njegove »grehe« iz preteklosti v prvi vrsti spada odločitev, da ŠOU v Ljubljani plača kar 85.000 evrov za analizo smotrnosti nakupa lokala v središču Ljubljane in kopališča Laguna. Pod predsedovanjem Štromajerja se je s ŠOU v Ljubljani ukvarjala tudi policija. Nekdanjega študentskega funkcionarja in svetovalca Željka Milovanoviča je policija celo priprla, saj naj bi leta 2010 poskušal podkupiti študentske delegate na skupščini, s čimer naj bi želel preprečiti sprejetje nove študentske ustave. Prvostopenjsko sodišče je Milovanoviča spoznalo za krivega in ga obsodilo na šest mesecev zapora, a ga je nato višje sodišče oprostilo. Višji sodniki so namreč razsodili, da študentska organizacija nima javnih pooblastil, razen za subvencioniranje študentske prehrane, da študentski poslanci niso uradne osebe in da študentsko glasovanje ni uradno dejanje.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je sicer med letoma 2013 in 2016 za več študij o odnosu študentov do njenega delovanja, študijo o aktivnem državljanstvu študentov in o uvedbi varuha študentovih pravic porabila skupno dobrih 85.000 evrov. Kot vodje oziroma izvajalci študij se pogosto pojavljajo vodilni v ŠOU. Končni prejemnik dela plačila za eno od študij pa je tudi nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Domen Kos, je poročal portal Pod črto.
Politične povezave
Kot že zapisano, so vplivni študentski funkcionarji v preteklosti po odhodu iz študentskih vrst pogosto našli zavetje pod plaščem političnih strank, nekateri so preizkusili celo več različnih plaščev.
Eden izmed takšnih je prav Domen Kos, ki je svojo politično kariero najprej začel v SDS, nato pa je prestopil k Socialnim demokratom, kjer očitno ni potešil vseh svojih apetitov, saj se je kasneje pridružil SMC.
Nekdanji predsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani Rok Hodej je v preteklem parlamentarnem mandatu dobil zaposlitev v kabinetu takratnega predsednika vlade Mira Cerarja, medtem ko je bivši predsednik ŠOS Mitja Urbanc prevzel vodenje kabineta takratne ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič.
Ob tem velja omeniti tudi nekdanjega predsednika Zveze študentskih klubov Slovenije Kamala Izidorja Shakerja, ki je bi v preteklem mandatu izvoljen za poslanca na listi SMC. Danes 37-letni Shaker, ki je bil praktično do 30. leta študentski funkcionar, se je očitno že na študentskem nivoju naučil, kako do konca izkoristiti denar, ki ga zagotavljajo državne jasli. Na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah se mu namreč ni uspelo ponovno uvrstiti v državni zbor. Tako kot številni njegovo kolegi iz vrst SMC je po preteku mandata izkoristil poslansko nadomestilo za brezposelnost ob prenehanju mandata.
Do njega je bil v skladu z zakonodajo upravičen šest mesecev in ravno toliko časa ga je tudi prejemal. Preden je julija 2014 postal poslanec, je do februarja tega leta opravljal delo projektnega koordinatorja v Zavodu Mladinska mreža MaMa.
Ko je izgubil pravico do poslanskega nadomestila, je zelo hitro našel novo zaposlitev. Poslansko nadomestilo je po podatkih državnega zbora prejemal do 22. decembra, v januarja pa si je že našel novo oziroma staro zaposlitev, saj je ponovno postal projektni koordinator v omenjenem zavodu.
Kot nadzornik NLB premalo plačan
Med vsemi nekdanjimi študentskimi funkcionarji se je verjetno na najvišji »nepolitični« položaj povzpel Matjaž Titan, ki je danes odvetnik, leta 2003 pa je bil predsednik ŠOU v Ljubljani, kasneje je opravljal tudi funkcijo predsednika uprave te organizacije. Vlada Mira Cerarja je Titana poleti leta 2016 imenovala za nadzornika takratne največje državne banke, Nove Ljubljanske banke, a njegov mandat ni trajal prav dolgo.
Po osmih mesecih je namreč sam odstopil s položaja. Za ta korak se je Titan po takratnem poročanju medijev v prvi vrsti odločil, ker je ni bil zadovoljen z razmerjem med vloženim delom in časom, ki ju je funkcija zahtevala, ter koristmi, ki jih je od tega imel, torej plače.
Iz javnih informacij, objavljenih na spletni strani banke, je za štiri mesece dela kot nadzornik NLB, odstopil je aprila 2017, prejel 7117 evrov, kar je bilo očitno po njegovi oceni premalo. K njegovi odločitvi je sicer prispevala tudi neodločnost države pri nameri, da še letos do konca izpelje postopek privatizacije NLB. »Ves čas se glede tega spreminjajo načrti, zato sem se odločil, da pri tem ne bom več sodeloval,« je ob odstopu povedal za časnik Večer.
Ponaredil statut, da bi bil izvoljen
Nekdanji direktor Študentske organizacije Univerze na Primorskem Sebastjan Kokl se sploh ni mogel preizkusiti na višjih funkcijah, saj si je že s svojim študentskim delovanjem prislužil obsodbo. Višje sodišče je lani tik pred zastaranjem potrdilo sodbo okrajnega sodišča, ki je Kokla obsodilo na 14 mesecev pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo zaradi ponarejanja listin.
Leta 2007 je Kokl po navedbah tožilstva ponaredil statut, da bi lahko s predsedniškega mesta ŠOU na Primorskem presedlal na mesto direktorja ŠOU na Primorskem. Tožilstvo je sicer predlagalo tudi prepoved opravljanja funkcije direktorja, saj je ocenilo, da ŠOU na Primorskem, ki letno upravlja približno milijon evrov študentskega denarja, ne more voditi obsojeni direktor, a sodišče temu ni sledilo. Kokl je nato mesec dni po pravnomočni obsodbi sam odstopil s položaja direktorja.
Sebastjana Kokla, ki je v spornem času zasedal tudi mesto predsednika koprskih Socialnih demokratov, čaka v prihodnjih mesecih še en sodni postopek, sicer se je soočal tudi z očitki tožilstva, da se je prek dveh obvodnih podjetij nezakonito okoristil z najmanj 160.000 evri študentskega denarja.
