Državni zbor

Zaradi podpisanega sporazuma Levica ne more biti opozicija

Mihael Korsika
21. 8. 2018, 14.35
Posodobljeno: 21. 8. 2018, 14.35
Deli članek:

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba državnega zbora pravi, da Levice kljub temu, da formalno ni vstopila v vladno koalicijo, ni mogoče šteti za opozicijsko stranko.

STA
Protokol o sodelovanju med koalicijskim petorčkom in Levico so parafirali 10. avgusta.

Za mnenje glede statusa pete največje parlamentarne stranke, Levice, je zakonodajno-pravno službo zaprosil predsednik državnega zbora in prvak NSi Matej Tonin, ki je sicer že pred dnevi napovedal, da bo imela Levica status koalicijske partnerice.

Protokol o sodelovanju Levice z bodočo koalicijo, ki bi jo oblikovala peterica strank – LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, namreč vključuje podporo vladi, medtem ko opozicija v temelju njenim odločitvam nasprotuje. Po mnenju zakonodajno-pravne službe podpisani sporazum predstavlja poseben način sodelovanja z vlado, saj vključuje podporo vladi, posebej pri imenovanju premierja, ter nenasprotovanje ministrski kandidatni listi.

Subjektivna opredelitev ne vpliva na status

ŠE NAPREJ OPOZICIJA
V Levici trdijo, da bodo še naprej opozicijska stranka. Vodja njihove poslanske skupine Matej T. Vatovec je v petek spomnil, da je LDS Janeza Drnovška sklenila podoben sporazum s Stranko mladih Slovenije, ki je ostala opozicijska stranka.

Na podlagi tega po oceni parlamentarne službe Levice pravno ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. »Subjektivna opredelitev same poslanske skupine za opozicijsko pa ne more vplivati na njen pravni status,« je v mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba.

Ob tem je opozorila tudi na temeljno nalogo in odgovornost opozicije, to je nadzorovanje delovanja vlade z ustavnimi in drugimi instituti, ki so namenjeni demokratičnemu nadzoru parlamentarne manjšine nad delovanjem parlamentarne večine. To so poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica.

Veliko vlogo pri vprašanju, ali je stranka opozicijska ali koalicijska, igra tudi izvajanje nadzora pri dveh na zlorabe najbolj občutljivih področjih vladnega delovanja, to so obveščevalne službe in potrošnja proračunskih sredstev.

Opozicija to izvaja prek parlamentarne komisije za nadzor javnih financ ter komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima na podlagi poslovnika državnega zbora in zakonodaje večino. Obe tudi vodijo opozicijski poslanci.

STA

Če bi se Levica štela za opozicijo, bi lahko njihovi poslanci tako onemogočali nadzorstvene funkcije opozicije. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi koalicija s pomočjo Levice blokirala sprejemanje sklepov komisije, za katere se zavzema opozicija.

Levica omogočila izvolitev
Predsednik SDS Janez Janša je po izvolitvi Marjana Šarca iz LMŠ za mandatarja v soboto opozoril, da je to omogočila stranka Levica.

Koalicijska opozicija

Mnenje parlamentarne službe za zakonodajno-pravne zadeve delež odgovornosti za delovanje vlade prenaša tudi na Levico, ki sicer sebe šteje za opozicijsko stranko. Če bo svežeizvoljenemu mandatarju Marjanu Šarcu (LMŠ) uspelo sestaviti ministrsko listo, ki bo dobila podporo parlamentarne večine, bi na podlagi mnenja parlamentarne službe lahko sklepali, da bo Slovenija formalno dobila koalicijo iz šestih strank, ena od njih bo neformalno opozicijska.

STA