Arbitraža

Prispelo sporočilo iz Bruslja: Slovenija lahko Hrvaško že jutri pelje na sodišče

S.R./STA
18. 6. 2018, 12.40
Posodobljeno: 18. 6. 2018, 14.45
Deli članek:

Evropska komisija ne bo podala mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.

Bobo
Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, Komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se glasi sporočilo iz Bruslja.

Pri postopku v okviru 259. člena pogodbe EU gre za iskanje "prijateljske rešitve" in "komisija bo še naprej delovala kot poštena posrednica pri iskanju takšne rešitve," je povedal glavni govorec komisije Margaritis Schinas. Glede nadaljnjih korakov pa je dejal, da sta Slovenija in Hrvaška tisti, ki naj se pogovarjata in komentirata. "Rešitev morata poiskati članici, komisija je pripravljena pomagati," je poudaril Schinas.

Govorec je ob tem izpostavil, da komisija v skladu z 259. členom ni dolžna pripraviti "poročila" in da so v preteklih osmih podobnih primerih "poročilo" izdali le štirikrat.

Neuradnih informacij ni želel komentirati

Ni jasno, o katerih osmih podobnih primerih iz preteklosti govorijo na komisiji?

S Sodišča EU so marca posredovali informacije o šestih končanih primerih tožb članice proti članici: v enem je bila tožnica uspešna, v treh tožnice niso bile uspešne, v enem sta vpleteni državi pred koncem postopka našli sporazumno rešitev, v enem pa je tožnica odstopila od tožbe.

Dejansko so bile tako podane štiri sodbe. V vseh primerih je bila komisija s svojim mnenjem na strani zmagovalne strani.

Edini odprt primer na podlagi 259. člena je tožba Avstrije proti Nemčiji zaradi nemškega sistema cestninjenja, sprožena oktobra lani, so marca še sporočili na sodišču.

Na vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, da obstajajo kršitve evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, je govorec dejal, da notranjih dokumentov služb komisije ne komentira. Je pa ob tem dejal, da je kolegij julija lani o tem razpravljal na podlagi ustne predstavitve pravne službe, ki je postavila parametre za člen 259, v okviru katerega smo še vedno v smislu, da je arbitražni postopek še vedno edini okvir, ki je lahko koristen. A za to, da poiščeta "prijateljsko rešitev", sta odgovorni članici, je ponovil.

Na vprašanje, ali lahko komisija svoje mnenje poda pozneje, po izteku današnjega roka v okviru 259. člena, je govorec odgovoril, da omenjeni člen ne določa nikakršnega pravnega roka ali pravne obveznosti za komisijo; ena možnost je poročilo, druga možnost je brez poročila. "Dejstvo, da se rok izteče danes, jasno kaže, da komisija ne bo izdala poročila," je še povedal Schinas in znova izpostavil, da komisija v polovici podobnih primerov v preteklosti tudi ni izdala poročila.

Sledi tožba?

Člen 259 pogodbe o delovanju EU je sicer člen, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja evropskega prava. Najprej mora o nameri obvestiti komisijo, kar je Slovenija storila s pismom 16. marca. Člen po tem obvestilu predvideva trimesečni rok. Šele po izteku tega roka lahko Slovenija vloži tožbo. Ali oziroma kdaj bo to storila, za zdaj ni jasno. Po nekaterih neuradnih informacijah je kljub povolilnemu času precejšnja verjetnost, da se gre naprej zelo hitro.

Evropska komisija v tem trimesečnem roku lahko poda obrazloženo mnenje, ni pa to nujno. Člen sicer navaja zgolj izraza "obrazloženo mnenje" in "mnenje", nikjer v členu ni omenjeno nikakršno "poročilo", o katerem govori govorec komisije.

Politika prevladala nad pravom

Komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja razglaša svojo političnost, čeprav naj bi bila ta institucija v prvi vrsti varuhinja evropskega prava. Slovenski primer kaže, kaj se zgodi, ko ti vlogi trčita. Politika je očitno prevladala nad pravom. Čeprav pravna služba komisije po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem o kršenju evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, vodstvo komisije, ki je politično sorodno hrvaškemu vrhu, trdi, da je to dvostransko vprašanje.